drugi pokojninski steber
Spoštovani,
Predlagam vladi, da se čimprej prične ukvarjati z zakonodajo, ki ureja podočje drugega pokojninskega stebra. Tako kot je to sedaj urejeno imajo dobiček samo zavarovalnice, zavarovanci pa bodo potegnili ta kratko.
Da utemeljim:
V drugi pokojninski steber mi vplačuje delodajalec (del iz moje bruto plače in delodajalčev del). Ker imam do upokojitve dobre 4 leta sem izbral konzrevativno varčevnanje, pa so mi kljub temu v zavarovalnici v letu 2023 pridelali 3.000 eur manj na računu kot lani oziroma 3.500 eur manj če prištejem še vplačila.
Stroški vodenja so seveda ostali enaki (kljub slabemu upravljanju) prav tako so vsi dobili božičnico in uprava nagrado.
Zanima me zakaj nima možnosti sam kaj ukreniti, oz. predlagam da se ta sredstva neobdavčeno izplačajo vakemu varčevalcu pa bomo sami sigurno bolje skrbeli za ta sredstva kot ti strokovno usposobljeni zaposleni na triglav zavarovanju.
Še odgovor zavarovalice s katerim si nimaš kaj pomagati, na telefon pa razen študenke v kc ne moreš dobiti nikogar. (tako ali tako pa jim je vseeno za varčevalce važno da imajo sami lepo plačo)
Spoštovani,
Po dogovoru pošiljam razlago glede donosnosti za zgoraj navedeno polico:
Donosnosti pokojninskih skladov so odvisne od dogajanja na finančnih trgih. Le ti so predvsem odvisni od globalne makroekonomske slike, geopolitičnih dogajanj, fiskalnih politik vlad in monetarnih ukrepov centralnih bank. Vse našteto ima lahko negativen vpliv na finančne trge in se odraža na donosnosti pokojninskih skladov. Pokojninsko varčevanje je izrazito dolgoročna oblika varčevanja, zato so kratkoročna do srednjeročna negativna nihanja pričakovana, vendar na dolgi rok v povprečju ne vplivajo bistveno dolgoročno donosnost skladov in znesek privarčevanih sredstev. Podatke o donosnosti skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja Skupine Triglav mesečno osvežujemo na naši spletni strani www.triglavpokojnine.si/si/878/poslovanje.aspx, kjer najdete tudi Četrtletna naložbena poročila o poslovanju skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja Skupine Triglav.
V primeru negativne donosnosti, ki se kaže kot padec vrednosti enote premoženja (VEP), je lahko vrednost premoženja na polici kljub vplačilom premij(e) nižja, kot je bila v preteklem obdobju. Z vplačilom premije v mesecu, ko je VEP upadel »kupi« član z enakim zneskom večje število enot premoženja in posledično se bo vrednost sredstev na njegovem računu s povišanjem VEP-a v prihodnosti povišala.
Negativna donosnost določenega obdobja ima drugačen vpliv na stanje sredstev člana, ki varčuje v zajamčenem skladu kot za člana, ki varčuje v nezajamčenem skladu.
Člane, ki varčujejo v skladih z zajamčeno donosnostjo (Obvezniški Skupni pokojninski sklad z zajamčenim donosom, Zajamčeni kritni sklad Triglav pokojnine+ ali Triglav PDPZ – Zajamčeni) prevzemajo naložbeno tveganje le za tisti del sredstev, ki je nad zajamčeno vrednostjo sredstev (vplačila obrestovana z zajamčeno donosnostjo). Ne glede na negativno donosnost in dejansko stanje sredstev na računu ima član vedno zagotovljeno izplačilo najmanj v višini zajamčene vrednosti sredstev. Če je dejansko stanje njegovih sredstev ob izplačilu višje od zajamčenega pa mu pripada izplačilo v višini dejanske vrednosti sredstev.
Člani, ki varčujejo v nezajamčenih skladih (Delniški in Mešani Skupni pokojninski sklad, Delniški in Mešani kritni sklad Triglav pokojnine+, Triglav PDPZ – Uravnoteženi in Drzni) nimajo jamstva oz. zajamčene donosnosti in prevzemajo celotno naložbeno tveganje, zato je lahko njihovo znižanje vrednosti sredstev tudi bistveno večje.
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na naši brezplačni telefonski številki 080 555 555 oziroma preko elektronske pošte info@triglav.si, informacije so dostopne tudi na www.triglavpokojnine.si.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vas lepo pozdravljam,