Razpis za delovno mesto naj obvezno vsebuje podatek o neto oz. bruto plači

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V skladu s splošno ureditvijo v Zakonu o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in objavljene pogoje za opravljanje dela (22. člen). Tako mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi izpolnjevati minimalni pogoj starosti, ki ga določa ZDR-1 v 21. členu (15 let), ter druge pogoje, ki jih je delodajalec na podlagi akta o sistemizaciji objavil v objavi prostega delovnega mesta.

V skladu z Direktivo Sveta EGS 91/533/EGS o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, mora delodajalec pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi izbranega kandidata seznaniti z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi (sedmi odstavek 28. člena). Pri tem velja izpostaviti, da je določilo o znesku osnovne plače delavca, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena), delodajalec pa mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.

V zvezi z izpostavljenim predlogom lahko ugotovimo, da delodajalcem v Republiki Sloveniji ob objavi prostega delovnega mesta ni treba navesti podatka o plači. Presoji delodajalca je torej prepuščeno, ali bo višino plače (izhodiščne ali v razponu) navedel že vnaprej v objavi prostega delovnega mesta ali pa bo to dokončno določil v pogajanjih z izbranim kandidatom in vnesel v pogodbo o zaposlitvi. V praksi je opaziti, da delodajalci v samih objavah plač ne izpostavljajo oziroma jih redko navajajo. Menimo, da je navajanje višine plače v objavi prostega delovnega mesta poleg same vsebine dela, delovnega okolja in odnosov v podjetju lahko dodaten motivacijski dejavnik. Navedba višine plače ima svoje prednosti predvsem za iskalce zaposlitve, ki s tem pridobijo več informacij, na podlagi katerih lahko sprejmejo odločitev glede morebitne prijave na prosto delovno mesto, kot tudi za delodajalce, predvsem pri iskanju kadrov s specifičnimi znanji, saj tako dobijo kandidate, ki so zadovoljni s ponujenim plačilom. Po drugi strani pa delodajalci v praksi nočejo vnaprej »razkrivati« plače, saj imajo na ta način več manevrskega prostora pri izbiri ustreznega kandidata predvsem v primerih, kadar gre za objavo prostih delovnih mest, na katera je pričakovati velik odziv.

Upoštevaje zakonsko ureditev, ki prepušča delodajalcu odločitev o tem, ali bo v javni objavi prostega delovnega mesta navedel tudi višino plače (izhodiščno ali v razponu), ki je skladna z mednarodnimi dokumenti in dejstvo, da naveden predlog ni bil izpostavljen v okviru usklajevanj med socialnimi partnerji pri pripravi ZDR-1, menimo, da je veljavna zakonska ureditev ustrezna.

Na tem mestu pa želimo izpostaviti še predlog Direktive EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje, ki v okviru svojih določb predvideva tudi preglednost plačil pred zaposlitvijo. Iz predloga direktive, ki jo bo treba ustrezno in po posvetovanju s socialnimi partnerji prenesti v pravni red Republike Slovenije, izhaja, da ima iskalec zaposlitve pravico, da od potencialnega delodajalca prejme informacijo o začetnem plačilu ali njegovem razponu, ki temelji na objektivnih dejstvih in spolno nevtralnih merilih za zadevno delovno mesto in po potrebi o ustreznih določbah kolektivne pogodbe, ki jo delodajalec uporablja. Direktiva predvideva, da se te informacije navedejo tako, da je omogočeno informirano in pregledno dogovarjanje o plačilu, na primer v objavi prostega delovnega mesta, in sicer pred razgovorom za zaposlitev, v vsakem primeru pa pred začetkom delovnega razmerja.

^[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US in 15/22,  54/22 – ZUPŠ-1