27. 6. 2023
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS, št. 16/07-UPB in novele) je predšolska vzgoja del sistema vzgoje in izobraževanja, kar pomeni, da sodi v pravico do izobraževanja Predšolska vzgoja v vrtcih temelji na načelih, ki jih določa 3. člen Zakona o vrtcih (Ur.l.RS, št. 12/96 in novele; v nadaljevanju: ZVrt), med katerimi je treba še posebej v zvezi z zgoraj povzetim predlogom, izpostaviti načelo enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki ter načelo pravice do izbire programov predšolske vzgoje za otroke v javnem in zasebnem vrtcu, ki jo staršem omogoča 9 člen ZVrt Vrtci lahko v skladu s 14 členom ZVrt organizirajo dnevne programe, ki trajajo od 6 do 9 ur, poldnevne programe, ki trajajo od 4 do 6 ur ter krajše programe, ki trajajo od 240 do 720 ur letno. Za otroke, ki v letu pred vstopom v šolo še niso vključeni v vrtec (torej za 5 in 6-letne otroke in njihove 4-letne mlajše sorojence), pa lahko vrtec organizira tudi poseben krajši program v obsegu 240 ur, ki je za starše v celoti brezplačen.
Slovenija meni, da je kakovosten sistem predšolske vzgoje temelj za nadaljnji razvoj in učenje ter oblikovanje identitete otroka hkrati pa lahko posredno prispeva tudi k večji zaposlenosti žensk na trgu dela, kjer ima Slovenija izjemne rezultate, saj je stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji med najvišjimi v EU. Vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo koristi vsem, zlasti pa prikrajšanim otrokom. Pomaga preprečevati nastajanje zgodnjih vrzeli v znanjih in spretnostih, zato je bistveno orodje za boj proti neenakostim in izobraževalni revščini. Vzgoja in varstvo predšolskih otrok mora biti del celovitega svežnja ukrepov politike, ki temelji na otrokovih pravicah in katerega cilj so boljši rezultati otrok in izhod iz začaranega kroga prikrajšanosti, ki se prenaša iz ene generacije v drugo.
Prav tako je treba opozoriti, da zakon definira temeljne naloge vrtcev, ki so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Opozarjamo na problematičnost predloga z vidika ustavne ureditve, saj 14. člen Ustave RS zagotavlja načelo enakosti pred zakonom, ne glede na različne razlikovalne osebne okoliščine posameznika, prav tako tudi Konvencija o otrokovih pravicah države članice zavezuje k nediskriminatornem obravnavanju otrok. Z vidika mednarodne in ustavne ureditve pravice do izobraževanja je predlog prav tako neprimeren, saj nasprotuje vsebini 29. člena Konvencije o otrokovih pravicah, ki določa ravnanje držav v zvezi z zagotavljanjem pravice do izobraževanja otrok in 57. členu Ustave RS, ki ureja pravico do izobraževanja. Ločevanje otrok glede na zaposlitveni položaj staršev na način, da bi bili otroci brezposelnih staršev omejeni pri vključevanju v programe predšolske vzgoje tako, da bi bili upravičeni le do vključitve npr. v poldnevni program vrtca, je tako z vidika mednarodne ureditve,
ustavne ureditve in veljavne zakonodajne ureditve, ki ureja vrtce, neprimeren in mu ni mogoče slediti.