16. 3. 2023
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V Sloveniji promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17 in 44/22) (ZKZ), dedovanje kmetijskih gospodarstev (zaščitene kmetije) pa Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US in 30/13) (ZDKG). ZDKG uvaja pojem zaščitene kmetije kot gospodarske enote ter zagotavlja celovitost njene gospodarske funkcije s posebnim načinom dedovanja, ki preprečuje drobitev kmetije in je predvsem v korist enega dediča prevzemnika.
Na podlagi ugotovitev izdelane projektne naloge Izdelava strokovne podlage za prenovo ureditve zemljiške politike (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2017), je bil pripravljen predlog za črtanje 18. člena ZKZ. Omejitve, ki so veljale za promet z zaščiteno kmetijo (18. člen ZKZ), v praksi namreč niso prinesle želenih učinkov oziroma so bili ti celo negativni. Ključne ugotovitve iz navedene strokovne podlage so bile, da so omejitve prometa z zaščiteno kmetijo med živimi nemalokrat povzročale gospodarsko škodo kmetij, ki so se znašle v finančnih težavah in mnoge od teh so morale ob najemu kreditov hipoteko vpisati na vsa zemljišča, ki so obsegala zaščiteno kmetijo.
14. člen Ustave Republike Slovenije določa, da so vsi pred zakonom enaki. 22. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Glede na zgoraj navedeno menimo, da Ustava Republike Slovenije ni kršena. Ker ZDKG določa pojem zaščitene kmetije kot gospodarske enote in določa cilje zakona, ki so predvsem preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot in omogočanje njihovega prevzema pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, menimo, da s črtanjem prometa z zaščiteno kmetijo v ZKZ ni onemogočeno enako varstvo pred sodiščem. V skladu z ZDKG bo sodišče v zapuščinskem postopku pridobilo izračun, ali gre pri dedovanju posamezne kmetije za zaščiteno kmetijo po obsegu površin, in nato pri dedovanju uporabilo določbe zakona, ki pri dedovanju varujejo dediča oziroma ga preveč ne obremenjujejo. Postopek po ZDKG velja v vseh zapuščinskih postopkih in za vse dediče, ki imajo pravico po tem zakonu.
Strinjam se z predlogom, da se ZDKG odpravi.
Ta zakon je že dosedaj povzročal pri izvajanju v praksi veliko preglavic in zapletov pri dedovanju zaščitenih kmetij. Sedaj po spremembi oz. crtaju 18. clena ZKZ-G pa je nejasnosti glede dedovanja zaščitenih kmetij se več.
Dediči zaščitenih kmetij so postavljeni v izrazito neenakopraven položaj, saj po sedanji zakonski ureditvi zaščiteno kmetijo lahko kupi kdorkoli, dediči pa so pri dedovanju zaščitene kmetije strogo omejeni z določbami ZDKG. Zato je potrebno ta zakon odpraviti.
Zaščitene kmetije lahko ostanejo v lasti nekmeta, ki lahko odda kmetijo v najem. Morali bi pa poostriti nadzor nad pozidavo kmetijskih površin.
Očitno nobenega ne zanima od kje pride hrana na njihove krožnike, se strinjam da zemlje na naših tleh naj ne bi kupovali tujvi, pišem o zgornji temi.