20. 3. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi z usklajevanjem pokojnin Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) najprej pojasnjuje, da je usklajevanje pokojnin temeljni instrument, s katerim se ohranja vrednost pokojnin v daljšem časovnem obdobju, upokojencem pa se na ta način zagotavlja socialna in materialna varnost. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 48/22 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) vsebuje določila glede usklajevanja pokojnin v 105. in 106. členu in v 430. členu ZPIZ-2. V okviru rednega usklajevanja po 105. in 106. členu ZPIZ-2 se uskladitev opravi enkrat letno pri izplačilu pokojnin za mesec februar (s poračunom za mesec januar) na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije, in sicer se pokojnine uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predhodno leto. Uskladitev je izražena v odstotku in predstavlja seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti, pri tem pa je dodana še pomembna varovalka, po kateri uskladitev ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin. Možnost za izredno uskladitev pokojnin je vzpostavljena v osmem odstavku 430. člena ZPIZ-2. V skladu s to določbo se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem, opravi izredna uskladitev pokojnin. Izredna uskladitev pokojnin ni obvezna, temveč fakultativna. Izvede se lahko na predlog sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ob soglasju Vlade RS. Druga možnost za izredno uskladitev pa je lahko rezultat političnih diskurzov, kar je doseženo s strani zakonodajalca s sprejemom ustrezne zakonske podlage.
Dodajamo še pojasnilo, da je način določitve usklajevanja pokojnin v sistemskem zakonu praviloma stvar političnega dogovora in konsenza socialnih partnerjev ob sami pripravi zakonodajnih rešitev, pri tem pa je, glede na nepredvidljivost gospodarskih razmer in makroekonomskih kazalcev, težko izbrati način uskladitve, ki bi bil za upokojence ne glede na vrednost določenih kriterijev v danem trenutku, v vsakem primeru ugoden.
V povezavi z vašim predlogom, da naj se (letošnja) redna uskladitev opravi v višini letne inflacije (v višini 10 %), saj bi le tako pokojnine sledile rasti plač in rasti inflacije vam glede na predhodno pojasnjen zakonsko predpisan način usklajevanja pokojnin odgovarjamo, da ravno zaradi opisane veljavne ureditve načina usklajevanja, z odločbo odmerjene pokojnine z usklajevanjem sledijo tako rasti plač kot tudi inflaciji. Letošnja redna uskladitev pokojnin je znašala 5,2 %, kar je bil daleč najvišji odstotek redne uskladitve v primerjalnem obdobju veljavnosti ZPIZ-2. Dodajamo, da so poleg rednega usklajevanja upokojenci in prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja bili v zadnjih nekaj letih dodatno deležni še izrednega usklajevanja prejemkov. V zadnjih treh letih je bilo sprejetih tudi več interventnih ukrepov v obliki solidarnostnih, energetskih in draginjskih dodatkov, ki so znatno prispevali k izboljšanju socialno - ekonomskega položaja starejših, zlasti materialno najbolj ogroženih uživalcev pokojnin in nadomestil.
Glede stališča, da se zaradi varčevanja na upokojencih razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino slabša iz leta v leto, MDDSZ pojasnjuje, da se je t. i. nadomestitveno razmerje v letu 2022 glede na predhodna leta izboljšalo. Tako je razmerje med povprečno neto starostno pokojnino (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) ter povprečno neto plačo v letu 2022 znašalo 67 % (v letu 2021 64,1 %, v letu 2020 64,2 %), razmerje med povprečno neto starostno pokojnino z dopolnjenimi 40 ali več let pokojninske dobe (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) ter povprečno neto plačo v letu 2022 pa je znašalo 74,1 % (v letu 2021 71,4 % in v letu 2020 72,2 %).
Glede predloga, da naj se vsem upokojenim z odmernim odstotkom nižjim od 63,5 %, pokojnine na novo preračunajo po le-tem odmernem odstotku, MDDSZ podaja pojasnilo, da pokojnine, uveljavljene v različnih obdobjih po različnih predpisih in ob upoštevanju zgolj enega elementa (kot je na primer odmerni odstotek), ki vpliva na višino pokojnine, medsebojno niso primerljive. Različni predpisi v preteklosti so namreč določali tako različne pogoje upokojevanja kot tudi različne načine izračunavanja pokojnin. Prav tako velja pojasniti, da tudi upokojencev, ki so se upokojevali po veljavnem zakonu, vendar v različnih obdobjih (oziroma letih), pri odmeri pokojnine ne moremo enačiti. Upokojevali so se namreč po različnih pogojih zaradi določenega prehodnega obdobja postopnega uveljavljanja posameznih parametrov, ki vplivajo na višino pokojnine. Tako so se takoj po uveljavitvi ZPIZ-2 zavarovanci lahko upokojevali pod blažjimi pogoji kot tisti, ki so se upokojevali kasneje – tako v zvezi s pogoji za starostno upokojitev (za moške se je na primer za nekatere pogoje še dvigovala starostna meja v letu 2016) kot tudi v zvezi z obdobjem zajema let za izračun pokojninske osnove (za izračun pokojninske osnove v obdobju 2013 do 2018 je veljalo prehodno obdobje, in sicer se je iz 19 let postopno povečevalo na 24 najugodnejših zaporednih let).
Upokojencev, ki so se upokojevali v različnih časovnih obdobjih, torej ni mogoče v celoti enotno obravnavati, saj se je tekom desetletij zakonodaja večkrat spreminjala, pri čemer praviloma nove spremembe niso veljale tudi za posameznike, ki so bili že upokojeni na podlagi predhodno veljavnih predpisov. Tako tudi pokojnin posameznih zavarovancev, ki so se upokojevali v različnih obdobjih, ni mogoče neposredno primerjati, saj so se upokojevali v času veljavnosti popolnoma različnih upokojitvenih pogojev kot tudi popolnoma različnega načina določanja pokojninske osnove in višine odmernega odstotka. To pa posledično pomeni, da tudi ni mogoče izračunati višine njihovih pravic na podlagi trenutno veljavne odmerne lestvice, saj bi se pri morebitnem razmišljanju o preračunavanju višine prejemkov uživalcev pravic, ki so le-te pridobili po prejšnjih predpisih, nujno odpirala številna vprašanja, kot npr. ali bi morali uživalci pravic za novo odmero izpolnjevati tudi pogoje, določene v sedaj veljavnem zakonu, in ali bi bilo treba na novo izračunati njihovo pokojninsko osnovo, od katere se odmerijo pravice. Velja še izpostaviti, da so se priznane pokojnine v zadnjih letih tudi dodatno izredno usklajevale, kar tudi vpliva na samo višino pokojnine, saj se višja usklajena pokojnina izplačuje za celotno obdobje naprej.
Pokojninska matematika - kdo zavaja s pokojninskimi odstotki?
Po skoraj devetih letih od uveljavitve ZPIZ-2 nekateri še ne razumejo, da je šlo za matematični preračun in še vedno se, celo v državnem zboru, slišijo izjave, da so se idmerni odstotki znižali za več kot 20 odstotkov in posledično tudi pokojnine, kar seveda ne drži, ker je odmerni odstotek 57,25 enak 78. /.../ Iz teh prikazov je jasno in nedvoumno razvidno, da je že ZPIZ-2 ustavil padanje odmernega odstotka." (vir: Marjan Papež, generalni direktor ZPIZ).
www.gorenjskiglas.si/posli/vecina-upokojencev-ne-placuje-akontacije-246692/
Letos veljajo novi zneski olajšav in nova dohodninska lestvica, ki spreminja tudi mejo, pri kateri zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v primerih, ko je glavni izplačevalec, upokojencem pri izplačilu pokojnine odtegne akontacijo dohodnine. Tudi letos večina upokojencev ne plačuje akontacije dohodnine. Ob upoštevanju splošne in pokojninske olajšave ter obveznega zdravstvenega prispevka jim ZPIZ odtegne akontacijo dohodnine od pokojnin, višjih od 1599 evrov, ob upoštevanju še seniorske olajšave pa od pokojnin, višjih od 1870 evrov. Če je upokojenec oproščen plačila zdravstvenega prispevka oziroma mu ga plačuje država iz proračuna, mu ob upoštevanju splošne in pokojninske olajšave akontacijo dohodnine odtegne od pokojnin, višjih od 1525 evrov, ob upoštevanju še seniorske olajšave pa od pokojnin, ki so višje od 1800 evrov.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri obračunu akontacije dohodnine upošteva davčno zakonodajo – tudi spremembe, ki so bile sprejete pred tremi leti: oprostitev plačila dohodnine od družinske pokojnine, seniorsko olajšavo po dopolnjenem 70. letu starosti in olajšavo za zavezance, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoč nepretrgoma najmanj deset let. Zavod mora upokojencem odtegniti od pokojnine tudi obvezni zdravstveni prispevek v znesku 35 evrov; tega jim ne odtegne le v primeru, če so oproščeni plačila prispevka ali jim ga plačuje država.
Vsi zavezanci za dohodnino, torej tudi upokojenci, so upravičeni do splošne letne olajšave 5260 evrov, upokojenci pa tudi do pokojninske olajšave, ki znaša 13,5 odstotka pokojnine oziroma osnove za odmero akontacije dohodnine. Zavezancem po dopolnjenem 70. letu starosti pripada še letna olajšava 1578 evrov, enako visoka olajšava pa tudi zavezancem z najmanj desetletnim neprekinjenim prostovoljnim opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Številka: 02170-221/2024
Datum: 5. 11. 2024
ZADEVA: Vprašanje – podatki o višini uskladitve pokojnin in rast povprečne plače
Spoštovani,
po elektronski pošti informacije@zpiz.si smo dne 10. 10. 2024 prejeli dopis, v katerih
navajate, da prosite za podatek v zvezi ugodnejšega upokojevanja, ki so odvisni od višine uskladitve pokojnin in rastjo povprečne neto plače v posameznih letih. Navajate, da potrebujete podatke o višini uskladitve pokojnin in rast povprečne plače za vsako leto posebej za zadnjih 10 let. Zanima vas, po kakšni formuli se izračuna pokojnina vključujoč oba podatka. Ali so ti podatki javno dostopni in kje?
Najprej vam pojasnjujemo, da se pokojnina odmeri v od pokojninske osnove v odstotku, ki je odvisen od dolžine dosežene pokojninske dobe. Na višino pokojnine torej vplivata tako dosežena pokojninska doba kot pokojninska osnova.
Pokojninska osnova se izračuna po 30. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in 133/23, v nadaljevanju ZPIZ-2) na podlagi mesečnega povprečja osnov iz najugodnejšega 24 letnega obdobja po 1. 1. 1970. Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz prejšnji let zavarovanja (npr. plače iz preteklih let) v skladu z določbo 35. člena ZPIZ-2 preračunajo z valorizacijskimi količniki. Valorizacijski količniki se vsako leto določijo na novo in se izračunajo po naslednji formuli na tri decimalna mesta:
PPZOKPU
________
PPZOKL
PPZOKPU = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero se določeni količniki
PPZOKL povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto.
Povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto od leta 1991 naprej, se izračuna tako, da se povprečna bruto plač na zaposleno osebo, ugotovljeno po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom za finance.
Iz navedenega torej izhaja, da se valorizacijski količniki za vsako leto določijo na novo in so odvisni od povečanja neto plače v preteklem letu glede na predpreteklo leto. Podatki o višini povprečne bruto plače za posamezno leto in s tem tudi podatek o rasti povprečnih plač so dostopni na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije
www.stat.si/StatWeb/Field/Index/15 .
Prav tako pa se pokojnine praviloma enkrat letno v skladu s 105. in 106. ZPIZ-2 uskladijo na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Slovenij, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije.
Uskladitev pokojnin se opravi pri izplačilu pokojnine za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti, pri čemer pa uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.
Odstotek uskladitev za posamezno leto ugotovi in objavi svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod). Odstotki uskladitev za pretekla obdobja so dostopni na spletni zavoda, in sicer na www.zpiz.si/cms/content2019/uskladitev-pokojnin.
Glede na navedeno je odmera pokojnine, uveljavljena v posameznem letu, odvisna od valorizacijskih količnikov in uskladitve pokojnin, ki veljajo za navedeno leto upokojitve. To pomeni, da se za pokojnine uveljavljene v letu 2025 upoštevajo valorizacijski količniki, ki bodo objavljeni v letu 2025, in prav tako bo zanje veljala uskladitev, ki bo objavljena v letu 2025.
Na določitev valorizacijskih količnikov kot tudi na odstotek uskladitve pokojnin v letu 2025 bo vplivalo, za koliko odstotkov se bo povprečna plača na zaposlenega v letu 2024 povečala glede na povprečno plačo iz leta 2023. Podatek o povprečni bruto oziroma neto povprečni plači za leto 2024 bo znan šele v mesecu februarju 2025, ko bo znan podatek o povprečni plači za mesec december 2024. Trenutno je na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije objavljen podatek o povprečni bruto oz. neto plači za mesec avgust 2024. Glede na to, da se približuje konec leta, ko se vedno postavlja vprašanje, ali je za osebo,
ki se želi upokojiti, bolje, da se upokoji v tekočem letu ali šele v naslednjem letu, je na
spletni strani zavoda dostopno krajše pojasnilo, in sicer na
www.zpiz.si/cms/content2019/ali-se-je-ugodneje-upokojiti-konec-le2024-ali-
2025).
Lepo pozdravljeni,
Pripravila:
Mihaela Gradišnik
Vodja Službe za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in Službe za revizijo
Spoštovani
kot ste slišali in videli kaj se dogaja z upokojenci in pokojninami nas je upokojence ponovno zapustil in IZDAL predsednik DZSU g. Sušnik.
Ob pozivu na protest iniciative glas upokojencev Slovenije dne 1.02.2023 se je celo protestno odzval, češ da kaj bi radi , ker on ima dovolj veliko pokojnino.
Očitno ta človek ne sodi v naš sistem, ker on je res zadovoljen s svojo pokojnino, vendar takšen gospod ne more biti predsednik zveze društva upokojencev Slovenije, ker gleda samo nase, za druge pa mu ni mar.
potrebno ga je zamenjat, ker potrebujemo osebo, ki bo v resnici zastopala upokojence Slovenije pa kdor koli bo, samo da bo delal - a za narod.
Pred vstopom na politični parket kalimera velikega Karla Erjavca je bil odmerni odstotek 85%. In to bi morali imeti za vedno in še vedno bi imeli daleč naokoli najmanjši odmerni odstotek, danes pa zaostajamo za več kot 20% odmernega zneska. Samo toliko v vednost.
In širjenje izračunskega obdobja iz 10 na 24 let je pobralo še precej več. Samo ljudje ne razumejo, da se z vsakim širjenjem precej zmanjša povprečje in je politikom precej lažje širit obdobje, kot spreminjat odmerni količnik.
pozdravljam in podpiram predlog da se:
vsem upokojenim kateri so bili upokojeni z odmernim odstotkom nižjim od 63,5 % pokojnine na novo preračunajo v višini le tega odmernega odstotka oz. glede na doseženo pokojninsko dobo. To bi bilo edino pravično.
Prejšnja vlada in vse ostale so v predvolilnih bojih omenjali , da se odmerni odstotek zviša in izenači z odmernim odstotkom žensk to je 63,5%.To so bile ideje Bratuškove, Erjavca, ZDUS, , ZPIZitd..., potem so govorili o takojšnjem usklajevanju , spet o postopnem v 5 letih,
državljani, ki pa so bili tik pred upokojitvijo ( 2013 -,,,,, 2021, 2021, 2022 ) pa so se upokojili pod starimi pogoji, ker vlada in predlagatelji niso bili sposobni rešiti odmernega odstotka.
SRAMOTA , krivico je treba popraviti, tudi za nazaj in vsem ki so izpolnili pogoje minimalno 63,5 % odmernega odstotka.Še to je malo, ker je bil nekoč 75 in več odstoten.
predlagam.vladi.si/predlog/7217
Minister g. Luka Mesec ravno z zadnjo izjavo, da bo koalicijski dogovor o 700 € najnižje zajamčene pokojnine za polno delovno dobo dosežen z pokojninsko reformo l. 2024 dokazuje da pokojninske problematike ne pozna. Ob morebitni 10 % inflaciji naslednje leto bo 700 € bolj žalost. Že samo redna uskladitev bi ob tej predpostavki znašala precej več. Žal! Tresla se je gora in rodila miš. Retorika!
www.rtvslo.si/slovenija/upokojenci-vlado-pozivajo-k-visji-uskladitvi-pokojnin/654733
Upokojenci vlado pozivajo k višji uskladitvi pokojnin
Vlado pozivajo tudi, naj razmisli o izplačilu draginjskega dodatka
Zveza društev upokojencev predlaga, da se pokojnine februarja uskladijo vsaj za 7,1 odstotka, ne pa samo za predvidenih 4,9 odstotka. S tem bi zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe znašala 700 evrov, kolikor predvideva tudi koalicijska pogodba. Če bi bilo zvišanje 7,1-odstotno, bi zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe, ki je zdaj malenkost pod 654 evrov, znašala 700,16 evra.
pravično bi bilo če bi nominalno uskadili 10% povprečne pokojnine, to je 102,4€ na pokojnino in ne 10% na posamezno.
ker tisti ki prejema 1500,-pokojnie bi prjel dodatnih 1500,€ tisti s 540 pa 54,-€.
kje je tu pravičnost.
če je osnova izračuna iz vplačanih prispevkov ok, ampak ko izravnavamo inflacijo se pojdimo košarice in ne %.
Točno tako, spet bi bilo tako, da bi največ profitiral tisti, ki ima seveda največ. In vsem se enako dražijo položnice, hrana in ostali stroški.
Recomo, da vplačujete za pokojnino 100x več od mene.
Jaz dobim 1 enoto pokojnine, vi 10.
Po prvi uskladitvi vsak namesto dodatnih % dobi 10 enot.
Moja pokojnina znaša 11, vaša 110.
Uskladitev ponovimo š3 9x. moja pokojnina je zdaj 110, vaša 210.
Še 10 uskalditev... Moja pokojnina znaša 210, vaša 310.
Se vam še vdno zdi pravično, da ste ves čas vplačevali 100x več od mene?
Pubec, koliko teh uskladitev pa si izračunal, da se bo zgodilo v povprečni življenski dobi od 65 do cca 80 let starosti? In seveda je vsaka uskladitev kar v znesku celotne najvišje pokojnine = 10 enot po tvoje? Ali se ne bi najprej malo poučil, kakšne so približno številke v resnici?
In koliko "nas" v sloveniji vplačuje 100x več od tebe? In kaj bi sploh rad? In JA, če imam 100x večje dohodke od tebe, se mi zdi zelo pravično, da vplačujem 100x več.