20. 3. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi z usklajevanjem pokojnin Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) najprej pojasnjuje, da je usklajevanje pokojnin temeljni instrument, s katerim se ohranja vrednost pokojnin v daljšem časovnem obdobju, upokojencem pa se na ta način zagotavlja socialna in materialna varnost. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 48/22 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) vsebuje določila glede usklajevanja pokojnin v 105. in 106. členu in v 430. členu ZPIZ-2. V okviru rednega usklajevanja po 105. in 106. členu ZPIZ-2 se uskladitev opravi enkrat letno pri izplačilu pokojnin za mesec februar (s poračunom za mesec januar) na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije, in sicer se pokojnine uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predhodno leto. Uskladitev je izražena v odstotku in predstavlja seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti, pri tem pa je dodana še pomembna varovalka, po kateri uskladitev ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin. Možnost za izredno uskladitev pokojnin je vzpostavljena v osmem odstavku 430. člena ZPIZ-2. V skladu s to določbo se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem, opravi izredna uskladitev pokojnin. Izredna uskladitev pokojnin ni obvezna, temveč fakultativna. Izvede se lahko na predlog sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ob soglasju Vlade RS. Druga možnost za izredno uskladitev pa je lahko rezultat političnih diskurzov, kar je doseženo s strani zakonodajalca s sprejemom ustrezne zakonske podlage.
Dodajamo še pojasnilo, da je način določitve usklajevanja pokojnin v sistemskem zakonu praviloma stvar političnega dogovora in konsenza socialnih partnerjev ob sami pripravi zakonodajnih rešitev, pri tem pa je, glede na nepredvidljivost gospodarskih razmer in makroekonomskih kazalcev, težko izbrati način uskladitve, ki bi bil za upokojence ne glede na vrednost določenih kriterijev v danem trenutku, v vsakem primeru ugoden.
V povezavi z vašim predlogom, da naj se (letošnja) redna uskladitev opravi v višini letne inflacije (v višini 10 %), saj bi le tako pokojnine sledile rasti plač in rasti inflacije vam glede na predhodno pojasnjen zakonsko predpisan način usklajevanja pokojnin odgovarjamo, da ravno zaradi opisane veljavne ureditve načina usklajevanja, z odločbo odmerjene pokojnine z usklajevanjem sledijo tako rasti plač kot tudi inflaciji. Letošnja redna uskladitev pokojnin je znašala 5,2 %, kar je bil daleč najvišji odstotek redne uskladitve v primerjalnem obdobju veljavnosti ZPIZ-2. Dodajamo, da so poleg rednega usklajevanja upokojenci in prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja bili v zadnjih nekaj letih dodatno deležni še izrednega usklajevanja prejemkov. V zadnjih treh letih je bilo sprejetih tudi več interventnih ukrepov v obliki solidarnostnih, energetskih in draginjskih dodatkov, ki so znatno prispevali k izboljšanju socialno - ekonomskega položaja starejših, zlasti materialno najbolj ogroženih uživalcev pokojnin in nadomestil.
Glede stališča, da se zaradi varčevanja na upokojencih razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino slabša iz leta v leto, MDDSZ pojasnjuje, da se je t. i. nadomestitveno razmerje v letu 2022 glede na predhodna leta izboljšalo. Tako je razmerje med povprečno neto starostno pokojnino (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) ter povprečno neto plačo v letu 2022 znašalo 67 % (v letu 2021 64,1 %, v letu 2020 64,2 %), razmerje med povprečno neto starostno pokojnino z dopolnjenimi 40 ali več let pokojninske dobe (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) ter povprečno neto plačo v letu 2022 pa je znašalo 74,1 % (v letu 2021 71,4 % in v letu 2020 72,2 %).
Glede predloga, da naj se vsem upokojenim z odmernim odstotkom nižjim od 63,5 %, pokojnine na novo preračunajo po le-tem odmernem odstotku, MDDSZ podaja pojasnilo, da pokojnine, uveljavljene v različnih obdobjih po različnih predpisih in ob upoštevanju zgolj enega elementa (kot je na primer odmerni odstotek), ki vpliva na višino pokojnine, medsebojno niso primerljive. Različni predpisi v preteklosti so namreč določali tako različne pogoje upokojevanja kot tudi različne načine izračunavanja pokojnin. Prav tako velja pojasniti, da tudi upokojencev, ki so se upokojevali po veljavnem zakonu, vendar v različnih obdobjih (oziroma letih), pri odmeri pokojnine ne moremo enačiti. Upokojevali so se namreč po različnih pogojih zaradi določenega prehodnega obdobja postopnega uveljavljanja posameznih parametrov, ki vplivajo na višino pokojnine. Tako so se takoj po uveljavitvi ZPIZ-2 zavarovanci lahko upokojevali pod blažjimi pogoji kot tisti, ki so se upokojevali kasneje – tako v zvezi s pogoji za starostno upokojitev (za moške se je na primer za nekatere pogoje še dvigovala starostna meja v letu 2016) kot tudi v zvezi z obdobjem zajema let za izračun pokojninske osnove (za izračun pokojninske osnove v obdobju 2013 do 2018 je veljalo prehodno obdobje, in sicer se je iz 19 let postopno povečevalo na 24 najugodnejših zaporednih let).
Upokojencev, ki so se upokojevali v različnih časovnih obdobjih, torej ni mogoče v celoti enotno obravnavati, saj se je tekom desetletij zakonodaja večkrat spreminjala, pri čemer praviloma nove spremembe niso veljale tudi za posameznike, ki so bili že upokojeni na podlagi predhodno veljavnih predpisov. Tako tudi pokojnin posameznih zavarovancev, ki so se upokojevali v različnih obdobjih, ni mogoče neposredno primerjati, saj so se upokojevali v času veljavnosti popolnoma različnih upokojitvenih pogojev kot tudi popolnoma različnega načina določanja pokojninske osnove in višine odmernega odstotka. To pa posledično pomeni, da tudi ni mogoče izračunati višine njihovih pravic na podlagi trenutno veljavne odmerne lestvice, saj bi se pri morebitnem razmišljanju o preračunavanju višine prejemkov uživalcev pravic, ki so le-te pridobili po prejšnjih predpisih, nujno odpirala številna vprašanja, kot npr. ali bi morali uživalci pravic za novo odmero izpolnjevati tudi pogoje, določene v sedaj veljavnem zakonu, in ali bi bilo treba na novo izračunati njihovo pokojninsko osnovo, od katere se odmerijo pravice. Velja še izpostaviti, da so se priznane pokojnine v zadnjih letih tudi dodatno izredno usklajevale, kar tudi vpliva na samo višino pokojnine, saj se višja usklajena pokojnina izplačuje za celotno obdobje naprej.