6. 4. 2023
Odziv Ministrstva ua gospodarstvo, turizem in šport
Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) določa pogoje za ustanavljanje ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika. Zaradi pojava nepoštenih poslovnih praks so bile v preteklosti določbe ZGD-1 glede ustanavljanje družb že večkrat spremenjene. Pri vsakemu posegu v svobodno gospodarsko pobudo mora biti za takšno ureditev obstajati javna korist in ugotovljena sorazmernost posega.
Glavni namen omejitev ustanavljanja je preprečevanje ustanavljanja družb ter samostojnih podjetnikov in pridobivanje poslovnih deležev s strani poslovno nepoštenih fizičnih in pravnih oseb. Navedene omejitve so bile prvič uvedene z novelo ZGD-1H (Uradni list RS, št. 82/13), s katero je bila vzpostavljena tudi elektronska platforma, ki omogoča samodejno ugotavljanje okoliščin, v zvezi z omejitvami vpisa, še pred oddajo vloge za vpis v sodni oziroma Poslovni register. Prav zaradi porasta nepoštenih poslovnih praks na področju ustanavljanja podjetij, pa je ministrstvo z namenom zajezitve le teh, z novelo ZGD-1I (Uradni list RS, št. 55/15), ki je začela veljati 8. 8. 2015, sprejelo dodatne ukrepe ter nadgradilo ureditev 10. a člena.
ZGD-1 je v prvem odstavku 10a. člena tako določil, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:
- ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje;
- ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
- ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
- ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
- ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Dodatno varovalko, katere namen je v preprečevanje veriženja družb in kopičenja družb na "zalogo" (ter s tem povezanimi nepoštenimi poslovnimi praksami izigravanja zaposlenih in države), pa predstavlja 3. odstavek 10.a člena ZGD-1. V skladu z omenjeno določbo ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Ker ukrep omejevanja ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo ni namenjen osebam s poštenimi poslovnimi nameni, so v četrtem, petem in šestem odstavku predvidene izjeme kdaj ne velja generalna prepoved ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo.
Zadnja novela ZGD-1K je še dodatno razširila omejitve ustanavljanja v 10a. členu, s čimer se je želelo še bolj omejiti ustanavljanje družb na zalogo in njihovo veriženje. Z novelo ZGD-1K so preverjanju obstoja omejitev pri ustanavljanju in prenosu poslovnih deležev podvržene tudi tuje pravne in fizične osebe. Omejitve veljajo tudi zoper osebe, ki so bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu zavezancev za DDV, ki jim je uradno prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe te identifikacije, in zoper osebe, ki so v zadnjih 3 letih kršile pravila v zvezi z ohranjanjem osnovnega kapitala.
Glede na vse predstavljene spremembe zakonodaje v preteklih letih ugotavljamo, da je predlog predlagatelja, da obstoječi davčni dolgovi (neplačani davki, prispevki) ter neplačane obveznosti do delavcev pomenijo oviro za ustanovitev družbe, delno že implementiran. Kot je podrobneje pojasnjeno že zgoraj na podlagi določb 2., 3. in 4. alineje 10.a člena ZGD-1 ustanovitelj ne more postati oseba, ki:
- je bila javno objavljena na seznamu nepredlagateljev ali seznamu neplačnikov ali na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV,
- je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali na seznamu neplačnikov ali na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV
- ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno.
Ministrstvo sicer meni, da predlagateljev predlog glede povezanih oseb ustanoviteljev in zakonitih zastopnikov ni povsem jasen. V kolikor predlagatelj misli na pravne osebe, v katerih ima ustanovitelj kapitalski delež, je tudi ta situacija urejena v 3. alineji 10.a člena ZGD-1, vendar je določen minimalni delež, ki ga mora ustanovitelj imeti, da to velja zanj, in sicer 25 odstotkov v kapitalu kapitalske družbe. V primeru manjšega deleža namreč nima takšnega vpliva. Ureditev je usklajena z določbo 3. odstavka 16. člena Zakona o dohodnini, kjer se pri povezani osebi šteje, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. V kolikor pa predlagatelj predlaga vključiti povezane fizične osebe po isti določbi zakona o dohodnini, pa ministrstvo meni, da ni mogoče omejiti svobodne gospodarske pobude ustanovitelja glede na to, kaj počnejo njegovi družinski člani. To bi predstavljalo pretiran poseg v položaj posameznika, saj ne more odgovarjati za ravnanja svojih družinskih članov. Podobno velja tudi za zakonitega zastopnika.
Ministrstvo na koncu še dodaja, da se je pri odločitvi za konkretno zakonsko ureditev presojalo, ali je poseg v svobodno gospodarsko pobudo sorazmeren glede na zasledovanje javne koristi, ki se zasleduje z določeno ureditvijo. Sledeč temu so bile pri omejitvi ustanavljanja gospodarske družbe zaradi neplačila oziroma konkretnih zlorab določeni pogoji - saj je vsak poseg potrebno tudi upravičiti. Glede na to trenutno menimo, da smo z že sprejetimi zakonskimi določbami dosegli bistvene spremembe v smeri obvladovanja problematike. Ker pa si na ministrstvu prizadevamo vzpostaviti učinkovit sistem omejitev oz. preprečevanja zlorab na področju ustanavljanja družb, bomo v nadaljevanju podrobneje preučili, ali je potrebno to področje še nadgraditi.