Prekarno delo - definicija je širša od SPjev in retorike politikov
Če nekdo dela kot varnostnik ali čistilka na ministrstvu, bolnišnici ipd. in je zaposlen pri agenciji oz specializiranemu podjetju za tovrstne storitve, potem po definiciji ekonomistov paše tudi v prekarno delo.
V Sloveniji imamo ogromno ljudi ki delajo po 10, 20 let - dajem samo primera kot čistilka ali varnostnik in zaradi tega prejmejo tudi do 50% nižjo plačo, ki jo zaračuna podjetje ki nudi to storitev.
Primer, varnostno podjetje ima 1800 redno zaposlenih, ki bi v primeru če bi jih zaposlil naročnik kjer hodijo vsak dan v službo lahko prejeli veliko višjo plačo namesto da si % vzame na njegov račun.
Tukaj ne gre za ustvarjanje dodatne vrednosti ki jo poznamo v podjetništvu ampak prekrarno delo in izkoriščanje delavcev.
Predlog, da se uvede t.i. kapico ki bi omejila da je lahko provizija za tovrstno storitev npr. maksimalno 5% ostalo pa mora prejeti delavec ali pa prepovedati tovrstni način zaposlitve.
razložite,
navedek da je nekdo zaposlen pri podjetju ki ima sklenjeno pogodbo za opravljanje stroitve...
kako je to prekarni delavec???
TO je redno zaposlen delavec v podjetju ki izvaja delo po pogodbi z naročnikom.
Kje ali kaj je tu prekarstvo.
Delavec nima povezave z naročnikom pač pa s podjetjem kjer je zaposlen, ta delodajalec mu je dolžan zagotavljati vse po zakonu pripadajoče bonitete obratno pa je delavec dolžen izpolnjevati obveznosti do delodajalca. PIKA.
Primer: Čistilka, ki dela na ministrstvu že 10 let prejme minimalno plačo. Podjetje, ki je podpisalo pogodbo z ministrstvom pa jo zaračuna 50% višje kot je dejansko in tukaj ustvarja dodano vrednost.
Mislim da je dovolj velik razlog da to ni ok če čistilka prejme manjši dohodek kot bi ga v primeru da je zaposlena direktno na ministrstvu.
Ker ima ta čistilka minimalno plačo je upravičena do dodatnih socialnih transferjev. Kdo tukaj koga heca
Firma, ki posreduje delavce (prekarce) krije stroške dopusta, bolniške..... pa verjetno še kaj kar ne more zaračunati delodajalcu. Menim, da je 5% premalo.
Kot prvo, vi enačite prekarne oblike zaposlitve in agencijsko delo, kar pa ni isto. V nadaljevanju opisujete agencijsko delo in navajate, da imajo zaposleni preko agencij polovico nižjo plačo od direktno zaposlenih, ki opravljajo isto delo, kar ni res, kot tudi ne, da bi vsi ti agencijski delavci bili na boljšem, če bi le bili direktno zaposleni. Agencijsko delo obstaja (pri nas in v tujini) zaradi nefleksibilne delovne zakonodaje in ker za nekatera delovna mesta (in npr. v času recesije) enostavno ne obstaja stalna potreba. Če bi se agencijsko delo enostavno prepovedalo, bi se nekaj od agencijskih delavcev direktno zaposlilo, večina pa bi bila brezposelnih. Zaradi tega se ne strinjam s tem, da bi se takšne oblike zaposlitve prepovedalo.
atama.si/5+najpogosteih+zmot+o+agencijskem+delu
Se strinjam z vami za tista dela ki niso za stalno je agencija prava rešitev. Če je pa nekdo 20 let varnostnik preko podjetja Sintal npr na Ministrstvu, Banki ipd tukaj pa gre za stalno potrebno.
Ali pa čistilka v UKC Ljubljana, Fakulteta, Petrol ipd.
Iz javno dostopnih podatkov (finančno oz letno poročilo) pa je razvidno da so marže agencij 25%-100%