Zakaj favoriziramo slabe starše
Kljub temu, da naj bi v Sloveniji pospeševali rodnost, smo pri oploditvah z biomedicinsko pomočjo zelo za časom. Nazadnjaški zakoni preprečujejo tovrstno pomoč ženskam, ki želijo zanositi pa nimajo partnerja in čeprav naj bi na papirju pomoč že dobile ženske v paru, starejše od 43 let, v praksi to ne gre, ker nimajo dostopa do v tujini povsem uveljavljenih postopkov uporabe doniranih jajčec ali posvojitev zarodkov. Celo tako hudo nazadnjaški smo, da ženski, ki ima težave s plodnostjo in nima partnerja onemogocamo določene preiskave (npr. preiskava prehodnosti jajcevodov) čeprav bo morda v prihodnosti partnerja imela on bi z njim, če bi se vnaprej pozdravila, lahko zanosila. Za sodobno evropsko državo je takšen sistem nesprejemljiv. Oploditev samskih žensk pozna celo konzervativna Madžarska, posvojitve zarodkov pa so povsem običajna praksa pri zdravljenju neplodnosti v vseh sodobnih evropskih državah, tudi v Nemčiji, Španiji, na Švedskem, na Češkem, ... Ob velikem odstotku družin, ki so sicer nastale spontano, v katerih otroke pretepajo ali kako drugače mučijo, v katerih vlada odvisnost od alkohola ipd. se pojavlja vprašanje zakaj Slovenija favorizira te družine pred potencialnimi družinami v katerih so starši zdravi, ljubeči, pozitivni ter si otroke želijo in so jih sposobni vzgajati in vzdrževati. Zakaj se ljudem, ki so vse to, ne pomaga z vsemi možnimi zdravstvenimi sredstvi.