Hitrejši zaseg vozila hudim kršiteljem po zgledu ostalih držav

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje uvodoma navaja, da je za področje cestnega prometa v skladu z 38. členom Zakona o državni upravi^[1] (v nadaljevanju: ZDU-1) pristojno Ministrstvo za infrastrukturo, kar vključuje tudi vodenje kaznovalne politike na tem področju, predvsem ko gre za določanje prekrškov na področju cestnega prometa ter posledično sankcij za tovrstne prekrške (višine glob, število kazenskih točk,…).

Pravna teorija določa, da so kot prekrški določena prepovedana ravnanja, ki z vidika varstva pravnih dobrin niso posebej nevarna, vendar vseeno terjajo kaznovalnopravni odziv države s sankcioniranjem v prekrškovnem postopku. Del prepovedanih ravnanj na področju cestnega prometa pa je z vidika varstva pravnih dobrin tako zavržen, nevaren, da bi bilo obravnavanje takih ravnanj v prekrškovnem postopku neustrezno (nesorazmerno), zato so tovrstna ravnanja določena kot kazniva dejanja v Kazenskem zakoniku^[2] (v nadaljevanju: KZ-1). Gre za dve kaznivi dejanji:

• kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1), pri katerem so znaki kaznivega dejanja določeni na način, da mora biti poleg kršitve cestno prometnih predpisov izpolnjen še objektivni pogoj kaznivosti – nastanek hude telesne poškodbe (v primeru povzročitve smrti pa gre za odgovornost za hujšo posledico) in
• kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu (324. člen KZ-1), ki je lahko storjeno tako z naklepom kot tudi malomarnosti, pri čemer so znaki temeljne oblike kaznivega dejanja naslednji:
  • »(1) Voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da
    • 1) vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali
    • 2) prekorači hitrost za več kot 30 km/h od dovoljene na območju za pešce, na območju umirjenega prometa ali na območju omejene hitrosti ali za več kot 50 km/h od dovoljene na cesti, ali
    • 3) vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem:
      • ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali
      • na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi vzvratno ali poskuša tako voziti, ali
      • ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo,
        se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.«.

Ministrstvo za pravosodje tako ves čas tvorno sodeluje pri naslavljanju cestnoprometne problematike in pri tem skrbi, da so prekrški in kazniva dejanja ustrezno razmejeni in uravnoteženi, tako z vidika zakonitosti v kaznovalnem pravu (28. člen Ustave Republike Slovenije;^[3] v nadaljevanju: Ustava), kot tudi z vidika ustavnega načela sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave). Če bosta Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa ocenila, da je v zvezi z obravnavo kršiteljev cestnoprometnih predpisov potrebno vpeljati nove institute ali obstoječe nadgraditi, bo Ministrstvo za pravosodje glede uvedbe oziroma nadgradnje le-teh vsebinsko sodelovalo. Sicer se je Ministrstvo za pravosodje v preteklosti že večkrat opredelilo do ureditve tega področja, predvsem z vidika načela sorazmernosti obravnave storilcev kaznivih dejanj in prekrškov v zvezi s cestnim prometov – glejte npr. odziv Ministrstva za pravosodje na predlog na portalu predlagam.vladi.si v zvezi z ničelno toleranco do alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu – št. 11467-106.^[4]

Z vidika resorne pristojnost Ministrstva za pravosodje (37. člen ZDU-1) za kaznovalno pravo predlagani predlog pretežno ocenjujemo kot neustrezen, saj predlagane rešitve v zakonodaji že obstajajo:

1. 73. člen KZ-1 določa varnostni ukrep odvzema predmetov, ki se glasi:

Odvzem predmetov 73. člen

1. Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, se smejo vzeti, če so storilčeva last.
2. Predmeti iz prejšnjega odstavka se smejo vzeti tudi, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi, vendar pa pravica drugih terjati od storilca odškodnino s tem ni prizadeta.
3. Z zakonom se sme določiti obvezen odvzem predmetov, tudi če niso storilčeva last.«.

Ob tem dodatno pojasnjujemo, da je tako pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1) kot tudi pri kaznivem dejanju nevarne vožnje v cestnem prometu (324. člen KZ-1) poleg denarne kazni ali zapora (v določenih primerih pa tudi obveznega izreka stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila) določen obvezen odvzem predmetov pod naslednjimi pogoji:

»Storilcu, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, se to motorno vozilo vzame. Motorno vozilo, ki je last druge osebe, se vzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi bila mogla vedeti, da nima pravice voziti.«

2. 25. člen Zakona o prekrških^[5] (v nadaljevanju: ZP-1) pa določa stransko sankcijo odvzema predmetov, ki se izreče ob pogojih, določenih z ZP-1, ali če tako določa zakon [materialni predpis]:

»Odvzem predmetov 25. člen

1. Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, se smejo odvzeti, če so storilčeva last, ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška.
2. Predmeti iz prejšnjega odstavka se smejo vzeti tudi, če niso storilčeva last, ali z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica drugih, terjati odškodnino od storilca.
3. Z zakonom, ki določa prekršek, se sme določiti obvezen odvzem predmetov.
4. S posebnim zakonom se lahko določi način izvršitve odvzema predmetov.
5. V sodbi oziroma odločbi o prekršku se odloči, v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uničijo, ali naj se izročijo ustreznemu organu oziroma organizaciji, ali pa prodajo.
6. Odvzeti predmet, ki je bil uporabljen ali namenjen za prekršek, se lahko vrne lastniku po predhodnem delnem uničenju, s čimer se prepreči njegova ponovna uporaba za storitev prekrška.«.

3. 22. člen ZP-1 sistemsko določa kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja.

Glede hitrosti reševanja vseh prekrškovnih zadev v rednem sodnem postopku^[6] Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da iz Sodne statistike za 1. do 9. mesec leta 2022 izhaja, da okrajna sodišča vse zadeve, v zvezi s katerimi prejmejo obdolžilni predlog, rešijo povprečno v 2,6 meseca.^[7]

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

V predlogu pobudnik navaja, da so predpisani vzroki za zaseg vozila v Zakonu o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.; v nadaljevanju ZPrCP) preblagi do objestnih voznikov in do voznikov pod vplivom alkohola. Nasprotno pa je mnenja, da so predpisi rigorozni do tistih, ki niso podaljšali vozniškega dovoljena.

Institut zaseg motornega vozila ureja prvi odstavek 23. člena ZPrCP:

(1) Policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1. 1. če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek:
   • prekoračitve dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa za več kot 20 km/h,
   • prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti v naselju za več kot 30 km/h,
   • prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselja za več kot 40 km/h,
   • prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti za več kot 50 km/h,
   • vožnje pod vplivom alkohola,
   • vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ali
   • odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja;
2. če se storilcu izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila;
3. če je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, se mu izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja;
4. če je storilec kljub prepovedi nadaljnje vožnje vožnjo nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja;
5. vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi;
6. vožnja z vozniškim dovoljenjem tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, katerega veljavnost je potekla, če je pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika.

Zaseg vozila predstavlja poseg v premoženje stranke v prekršku, zaradi česar mora biti ukrep zakonit, cilj zasega stvarno upravičen in sredstva pravno dopustna, prav tako pa mora biti ukrep sorazmeren cilju, kar pomeni, da mora biti utemeljen s ciljem tako, da v najmanjši možni meri vpliva na pravice in interese prizadetih subjektov. Ukrepi morajo biti primerni za dosego zakonodajalčevih ciljev, potrebni za njihovo implementacijo glede na objektivne interese državljanov ter ne smejo biti izven vsakega razumnega razmerja do družbene oziroma politične vrednosti teh ciljev.

Po podatkih policije je bilo od leta 2014 do 2022, na podlagi 23. člena ZPrCP – zaseg motornega vozila, povprečno letno zaseženih 3.346 vozil.

Zavedati se moramo, da k varnosti v cestnem prometu poleg sankcioniranja bistveno pripomorejo dobro zasnovane preventivne aktivnosti, ki jih Javna agencije Republike Slovenije za varnost prometa izvaja dolgoročno in ciljno. Cilj preventivnih aktivnosti je, da problematiko nevarnih ravnanj v prometu, približa uporabnikom ter jo naredi razumljivo, z enostavnimi načini komunikacije ter s prepričljivimi deležniki in sporočili.

Glede na specifiko problematike bo Ministrstvo za infrastrukturo ob naslednji spremembi ZPrCP preučilo predlog pobudnika, da je v zvezi z obravnavo kršiteljev cestnoprometnih predpisov treba vpeljati nove institute ali obstoječe nadgraditi ter bo, glede na ostale zbrane predloge, pripravilo celovito rešitev, upoštevaje temeljna načela varnosti cestnega prometa.

[1] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21 in 153/22

[2] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP

[3] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21

[4] https://predlagam.vladi.si/predlog/11467-106

[5] Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US

[6] Hitri postopek namreč ni dovoljen, če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije (npr. odvzem predmetov).

[7] Glej tabelo 360 Sodne statistike za 1. do 9. mesec 2022: podatki.gov.si/dataset/43606a24-b254-40ef-846d-2b7df3db22ed/resource/b75042e3-e9f8-499e-a923-56a83f275e66/download/sodnastatistika192022.pdf