Koncentracija državnih organov v novogradnjah
Po centru Ljubljane veliko prostorov zasedajo različna ministrstva, direktorati, uradi itd. To se mi v današnjem času zdi neoptimalno s finančnega, organizacijskega, trajnostnega in stanovanjskega vidika.
1. Finančni: Iskanje po internetu pokaže, da je bil strošek najema vseh prostorov daljnega leta 2011 mesečno 2,9 milijona eur, torej že takrat približno 36 milijonov letno. Koliko nepremičnin je v centru v lasti in v najemu trenutno, ter kolikšen je skupni strošek najemnin, lahko izveste na MJU.
2. Organizacijski: Taka razpršenost ni optimalna za upravljanje in vzdrževanje stavb, osebno komunikacijo, potrebno logistiko in dnevno delo zaposlenih.
3. Trajnostni: Javni uslužbenci iz cele Slovenije se dnevno vozijo ne le do Ljubljane, temveč nato po vpadnicah še v center in v prometnih konicah s tako rekoč stoječim prometom zaradi centralne lokacije svoje pisarne pomembno prispevajo k onesnaževanju zraka v mestu.
4. Stanovanjski: Središče mesta se prazni in gentrificira, obenem pa ogromno državnih prostorov popoldne, za praznike in vikende sameva. Dandanes razen za protokolarne funkcije najvišjih organov res ni potrebe, da uradniki delajo na najteže dostopnih lokacijah, kjer je cena m2 obenem najvišja doslej.
Predlagam, da se za namen optimizacije prostorov državnih organov zažene investicijski cikel v novogradnje (kot je bil primer MNZ) na obrobje Ljubljane in blizu avtocestnega obroča, ali pa na podlagi analize, odkod prihaja največ zaposlenih, tudi v druga mesta po Sloveniji. S tem bi pripomogli k decentralizaciji Slovenije, optimizaciji portfelja državnih nepremičnin, javni uslužbenci bi prihranili vsaj pol ure vožnje in izpuhov v vsako smer, prostore in stavbe pa bi lahko prekvalificirali v stanovanjske prostore in odprodali prvim (!) lastnikom nepremičnin, ter s tem prispevali k očlovečenju središča in reševanju stanovanjske problematike.