Znanost in socialne inovacije za miroljuben in trajnostni družbeni razvoj
Spoštovani,
s predmetnim predlogom se najprej navezujemo na nedavni obisk dr. Roberta Goloba, predsednika Vlade RS na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) ter poudarek njegove izjave o potrebi po prepletanju naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved. Pri tem izhajamo tudi iz najnovejših prizadevanj svetovne skupnosti, EU in članic, prav tako ZDA in drugih naprednih držav, ki s povezovanjem naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved hkrati ugotavljajo potrebo, da je razvoj novih tehnologij, umetne inteligence, robotike in tehnoloških inovacij strukturno povezan s socialnimi inovacijami, upoštevajoč velike vrednote oz. načela, kot so »skupno dobro«, »javni interes« itn. V tem pogledu se tudi koncept industrije 4.0 čedalje bolj usmerja k industriji oz. družbi 5.0.
Glede navedenega se primeroma sklicujemo na Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI HARMONIZIRANIH PRAVIL O UMETNI INTELIGENCI (AKT O UMETNI INTELIGENCI) IN SPREMEMBI NEKATERIH ZAKONODAJNIH AKTOV UNIJI (https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:e0649735-a372-11eb-9585-01aa75ed71a1.0011.02/DOC_1&format=PDF) ter na priloženo študijo Univerze Stanford: »Governing artificial intelligence in the public interest«.
Oba dokumenta poleg tega, kar je med obiskom SAZU poudaril premier dr. Golob o povezovanju naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved, vsak v svoji vlogi smiselno poudarjata potrebo po spodbujanju in povezovanju socialnih inovacij. Slovenija sicer ima na tem področju kar nekaj dobre prakse, denimo v okviru Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, ki na ciljnih področjih Strategije pametne specializacije (S4) združujejo predstavnike gospodarstva, institucij znanja in države, vendar spodbujanje in povezovanje socialnih inovacij kljub temu ostaja sistemsko ne rešeno vprašanje. Če naravoslovne znanosti, tehnološki razvoj in tehnološke inovacije temu že sledijo, družboslovje in humanistika, vključno s pravom in politično teorijo, da ne govorimo o praksi, pri tem krepko zaostajajo. Glede tega se pridružujemo ugotovitvam v dokumentih EU in domačih ustanov, denimo UMAR-ja, da ključni problemi niso toliko normativne, temveč izkustvene, praktične narave. Z drugimi besedami, gre za prepad med teorijo in normativnostjo na eni ter prakso in zaostajanjem socialnih inovacij na drugi strani.
S predmetnim predlogom torej predlagamo Vladi RS sistemsko ureditev spodbujanja in povezovanja socialnih inovacij v skupnem okviru naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved. Menimo, da je rešitev možna bodisi v okviru obstoječih bodisi bodičih, de lege ferenda pravnih aktov oz. sektorskih razvojnih politik - npr. pričakovana strategija digitalizacije za naslednje obdobje do leta 2030 - pri čemer je omenjena praksa Strategije S4 in SRIP-ov lahko dobra osnova za celosten in povezljiv, integrativen pristop k povezovanju novih tehnologij in socialnih inovacij.
Pri predlogu posebej poudarjamo uporabno (aplikativno) vrednost predlaganega pristopa na področju vzgoje, izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja mladih, in sicer z izhodiščem že v zgodnjih fazah vzgoje in izobraževanja za miroljuben in trajnostni družbeni razvoj. Do tega smo se priložnostno opredelili ob letošnjem Svetovnem dnevu mladih: www.irvd.si/ob-mednarodnem-dnevu-mladih-2022/ .
Lep pozdrav
Bećir Kečanović
Inštitut za razvoj vključujoče družbe