Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Nadzor nad spoštovanjem izrečenih ukrepov gradbene inšpekcije

795 OGLEDOV 0 KOMENTARJEV

Predlagam večji nadzor nad izrečenimi ukrepi pri črnih gradnjah. Kljub prepovedi nadaljnje gradnje, priključitve na javno komunalno infrastrukturo in uporabe objekta, črnograditelji večinoma ne spoštujejo izrečenih ukrepov. Inšpekcijska odločba na papirju nima nobenega učinki. Še najslabše pa je to, da se omogoči črnograditelju, da v roku 5 let pridobi gradbeno dovoljenje, črnograditelj pa nadaljuje z gradnjo. Zato predlagam sankcioniranje črnograditeljev s takojšno odklopom objekta iz elektroenergetskega omrežja ter iz javnega vodovoda in kanalizacije. Če je objekt priključen preko drugega objekta, se naj odklopi tudi tega.

Sicer gradbena zakonodaja to določa, vendar ni prav nobenega nadzora nad spoštovanjem izrečenih ukrepov.

Prav tako se naj sankcionira gradbince, ki niso preverili, ali ima investitor za gradnjo pridobljeno gradbeno dovoljenje oz. niso preverili v zemljiško knjigo, če so vpisani ukrepi prepovedi.

27 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D Dr. No 10 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19. 12. 2022

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Uvodoma pojasnjujemo, da lahko Ministrstvo za okolje in prostor podaja le pravno neobvezujoče mnenje o razumevanju pravne norme iz svojega delovnega področja.

Splošno pojasnjujemo, da sta pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje objekta pogoj za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta, kar je določeno v prvem odstavku 5. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: GZ-1). V primeru, da investitor gradi ali zgradi objekt brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja je sankcioniran z globo po 2. točki 111. člena GZ-1. Gradnja na podlagi pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja je zapovedana za izvajalca gradnje v 4. točki drugega odstavka 17. člena GZ-1. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da posameznik, ki vodi gradnjo, in izvajalec s svojima podpisoma jamčita, da gradnja izpolnjuje zahteve GZ-1. V 122. členu GZ-1 so določeni prekrški izvajalca, in sicer je v prvi alineji prvega odstavka tega člena predpisana globa, če izvajalec izvaja gradnjo brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja. Če vodja nadzora med izvajanjem gradnje ugotovi, da se gradnja izvaja brez gradbenega dovoljenja, da ni prijavljen začetek gradnje, da gre za neskladje, ki presega dopustna odstopanja iz 79. člena tega zakona, da gre za neskladje z gradbenimi predpisi ali da vgrajeni gradbeni in drugi proizvodi, inštalacije, tehnološke naprave in oprema ter izvedeni postopki niso dokazani z ustreznimi dokumenti in da izvajalec ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem zakonom, o tem takoj obvesti investitorja in izvajalca ter ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, vpiše v gradbeni dnevnik, kar je določeno v drugem odstavku 77. člena GZ-1. Z globo je sankcioniran tudi nadzornik, če začne z delom brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja, kar je določeno v 120. členu GZ-1.

Sankcioniranje udeležencev pri graditvi objektov je v primeru gradnje brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja zakonsko urejeno. Pristojnost za opravljanje nadzora nad izvrševanjem določb GZ-1 je poverjena izključno pristojnim inšpektorjem po 10. členu GZ-1. Pobuda, da bi udeleženci pri graditvi sami preverjali morebitne vpise zaznamb inšpekcijskih ukrepov v zemljiško knjigo, ni ustrezna, saj inšpekcijski ukrepi ne morejo biti izrečeni preden ne pride do dejanskega začetka gradnje. Gradnja na že zgrajenem nelegalnem objektu ne spremeni pravnega položaja objekta, ki ostaja nelegalen. Med gradnjo in po končani gradnji lahko pristojni inšpektor opravlja inšpekcijski nadzor in izreka inšpekcijske ukrepe, ki so predvideni v zakonodaji. Zakonsko je urejeno tudi področje prisilnih izvršitev inšpekcijskih ukrepov.

Inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku. Pri tem spoštuje načelo sorazmernosti, po katerem mora pri izbiri ukrepov ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa.

Inšpekcijski ukrepi v zvezi z nelegalnim objektom, katerega pomen je opredeljen v 19. točki prvega odstavka 3. člena GZ-1, so določeni v 93. členu GZ-1, in sicer:

  1. V primeru nelegalnega objekta ali njegovega dela pristojni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.
  2. Ne glede na prejšnji odstavek se za nelegalno spremembo namembnosti smiselno uporablja 96. člen tega zakona.
  3. Če je za objekt izdan sklep o dovolitvi obnove postopka in zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja, gradnja pa se nadaljuje, pristojni inšpektor odredi, da se opravi izvršba s prisilitvijo v skladu s 102. členom tega zakona.
  4. Ne glede na izrečeni inšpekcijski ukrep o ustavitvi gradnje se sme objekt iz prvega odstavka 142. člena tega zakona pred izdajo odločbe o legalizaciji dokončati, če je občina podala mnenje v skladu s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona o skladnosti zgrajenega objekta s prostorskim izvedbenim aktom, ki se šteje za mnenje mnenjedajalca iz četrte alineje prvega odstavka 143. člena tega zakona.

Inšpekcijski ukrepi v zvezi z neskladnim objektom, katerega pomen je opredeljen v 20. točki prvega odstavka 3. člena GZ-1, pa so določeni v 95. členu GZ-1.

V tretjem odstavku 107. člena GZ-1, ki ureja posebne prepovedi, je določen inšpekcijski ukrep, s katerim pristojni inšpektor naloži upravljavcu gospodarske javne infrastrukture, če je bila izvedena priključitev objekta na gospodarsko javno infrastrukturo, da ga odklopi. Če je nedovoljeni objekt priključen na legalni objekt, se odklopi tudi ta objekt.

Pristojni inšpektor dovoli posamezna prepovedana dejanja iz prvega odstavka 107. člena GZ-1 (tj. izvedbo komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo), če so potrebna dejanja zaradi izvršitve inšpekcijskih ukrepov ali za pridobitev dovoljenj in odločb ter izvedbo drugih predpisanih dejanj po GZ-1.

Glede pobude o sankcioniranju »črnograditeljev« s takojšnjim odklopom objekta iz elektroenergetskega omrežja ter iz javnega vodovoda in kanalizacije, kot tudi odklopa objekta, če je priključen preko drugega objekta, torej ugotavljamo, da je to področje v veljavni gradbeni zakonodaji že urejeno.

V 104. členu GZ-1 je predviden odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Zakonski določbi 104. in 105. člena GZ-1 izhajata iz odločitve Ustavnega sodišča, ki je v odločbi št. U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017 ugotovilo, da se z izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, ki nekomu pomeni dom, poseže v uporabnikovo pravico do doma, za kar je treba zagotoviti sodno presojo o sorazmernosti posega v pravico do doma.

V zakonodaji so predpisani ukrepi, ki preprečujejo in sankcionirajo gradnjo brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja. V IV. poglavju GZ-1 je za primer neizpolnitve v inšpekcijski odločbi odrejene obveznosti urejen institut izvršbe inšpekcijskih ukrepov, s pomočjo katerih se izrečeni inšpekcijski ukrepi udejanjajo v praksi.

Komentarji