Odpovedni rok največ 1/12 trajanja pogodbe za določen čas

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V skladu s splošno ureditvijo v Zakonu o delovnih razmerjih[1] (v nadaljevanju: ZDR-1) določa pravilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Obenem pa je dopuščena tudi možnost, da pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas zaradi utemeljenih razlogov, preneha pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena. Tako je v drugem odstavku 79. člena določena možnost, da pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko preneha veljati tudi pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1, kar pomeni tudi vse druge načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, naštete v 77. členu ZDR-1.

Delavec torej lahko med trajanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas predčasno odpove pogodbo o zaposlitvi, brez obrazložitve, spoštovati pa mora odpovedni rok. ZDR-1 določa minimalne odpovedne roke in sicer je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca odpovedni rok do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega leta zaposlitve pri delodajalcu pa 30 dni. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.

Delavec in delodajalec pa se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Ta dogovor mora biti v pisni obliki (96. člen ZDR-1). V primeru takega dogovora nastopi prenehanje delovnega razmerja takoj oziroma na dan, ki je določen v pisnem dogovoru.

Obenem bi želeli opozoriti na prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom, ki predstavlja samostojno podlago za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z 81. členom ZDR-1. Stranki sta pri oblikovanju vsebine sporazuma prosti, kar pomeni, da se lahko dogovorita tudi o datumu prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Upoštevaje navedeno zakonsko ureditev, ki določa minimalne odpovedne roke, in upoštevaje možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, ter možnost dogovora o denarnem povračilu namesto odpovednega roka menimo, da je zakonska ureditev odpovednega roka primerna. Obenem izpostavljamo, da naveden predlog ni bil izpostavljen v okviru usklajevanj med socialnimi partnerji pri pripravi ZDR-1, menimo, da je veljavna zakonska ureditev ustrezna.

[1] Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl.US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1)