Kako lahko postanejo mladi člani volilnih odborov

Odziv Ministrstva za javno upravo

Na podlagi 41. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – ZVDZ-UPB, 54/07 – odločba US, 23/17 in 29/21) se pri imenovanju članov volilnih odborov najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa se upoštevajo predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov, v zvezi s čimer občine objavijo javni poziv, da zainteresirani občani, društva ali organizacije oddajo predloge za predsednika ali člana volilnega odbora.

V skladu s 34. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US) glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori. Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki (volilni odbori so 6-članski). Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini in volilno pravico. Predlagatelj članov volilnih odborov so lahko politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani, ki lahko najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev podajo občinski volilni komisiji svoje predloge za imenovanja predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov.

V skladu s 26. členom ZVDZ imajo člani volilnih organov pravico do ustreznega nadomestila. Višino nadomestil oziroma povračil stroškov članov volilnih organov, tajnikov in drugih oseb, ki opravljajo dolžnosti pri volitvah, določi državna volilna komisija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance.  Na podlagi 45.a člena ZLV imajo člani občinskih volilnih organov pravico do enkratnega nadomestila, in sicer je višina določena na podlagi osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini. Člani volilnih odborov na lokalni ravni, ki vodijo glasovanje na volišču na dan glasovanja, imajo za svoje delo na volitvah pravico do nadomestila v višini, kot je določena za volilne odbore za volitve in referendume na državni ravni (kot  določeno v 4. členu Pravilnika, ki ga je sprejela Državna volilna komisija).

Predlog zasleduje cilj večje socialne vključenosti brezposelnih oseb, ki se  praviloma zasleduje v okviru socialne oziroma delovne zakonodaje in je v določeni meri povsem legitimen. Menimo, da bi v primeru imenovanja članov volilnih odborov, ta cilj lahko dosegli tudi  s priporočilom političnim strankam, da za člane volilnih odborov imenujejo brezposelne osebe. Hkrati pa tudi menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, v kolikor terja spremembo volilne zakonodaje. Pri delu volilnih organov je namreč v prvi vrsti potrebno zagotoviti strokovnost, samostojnost in neodvisnost ter z vidika sorazmerne zastopanosti političnih strank tudi nadzor znotraj samih volilnih organov. Zakonsko privilegiranje socialno ogroženih in brezposelnih oseb pri pravici do nadomestila za delo v volilnem odboru bi povzročilo razlikovanje med člani volilnih organov, kar pa bi lahko povzročilo neenotno delo znotraj volilnih organov, slednje pa je temeljnega pomena za strokovno in neodvisno delovanje volilnega organa.

Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.