Računskemu sodišču naj se dodelijo pristojnosti, ki jih imajo inšpektorji po Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).
Še posebej naj se računskemu sodišču omogočijo pristojnosti, ki so zapisane v oddelku "ukrepi inšpektorjev".
Za sedaj ej računsko sodišče "brezzobi tiger", katerega ugotovitve nimajo v praksi nobenega učinka.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Na Ministrstvu za finance menimo, da zgolj preslikava pristojnosti inšpektorjev, kot jih imajo ti po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, zlasti v poglavju »ukrepi inšpektorjev«, na pristojnosti Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) iz več razlogov ni primerna. Računsko sodišče je namreč z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustava) opredeljeno kot (1) neodvisen in (2) najvišji organ kontrole (a) državnih računov, (b) državnega proračuna in (c) celotne javne porabe, iz česar izhaja, da njegove vloge ni mogoče zreducirati na vlogo inšpiciranja zakonitosti javne porabe (za kar obstaja proračunska inšpekcija kot del izvršilne veje oblasti), saj gre za najvišji organ kontrole javne porabe. Naveden položaj, ki ga lahko primerjamo s položajem Ustavnega sodišča Republike Slovenije, vsekakor pomeni, da računsko sodišče ob upoštevanju določb Zakona o računskem sodišču v določeni meri samo določa konkretne zadeve, ki jih bo obravnavalo glede na pomembnost, oceno tveganja ipd., vse skladno z njegovim ustavnopravnim položajem in mednarodno prakso podobnih vrhovnih revizijskih institucij. Vsled temu, računsko sodišče opravlja revizije in ne inšpekcijskih pregledov.
Ker gre v primeru računskega sodišča za z ustavo opredeljen neodvisen organ, ki je ločen od treh vej oblasti ter od lokalne in državne ravni oblasti, in katerega delovanje se podrobneje določi z zakonom, je pri spreminjanju Zakona o računskem sodišču potreben najširši družbeni konsenz in konsenz nosilcev izvršilne, sodne in zakonodajne veje oblasti. Računsko sodišče s svojo neodvisnostjo predstavlja pomemben del v mehanizmu vzvodov in ravnovesij (ang. checks and balances) med izvršilno, sodno in zakonodajno vejo oblasti. Na ta način se lahko preko kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe omogoči javno finančno odgovornost posameznih organov, ne da bi se poseglo v njihovo neodvisnost in izvirne pristojnosti.