Obvezen cenik za storitve na spletnih straneh

Odziv Tržnega inšpektorata Republike Slovenije

Tržni inšpektorat RS ima pristojnost nadzora tudi nad označevanjem cen blaga in storitev tudi, ko gre za spletno trgovino, pri čemer zgolj oglaševanje še ne pomeni, da gre za spletno trgovino.

Spletna trgovina oziroma sklepanje pogodb preko spleta sodi med t. i. pogodbe na daljavo, ki jih Zakon o varstvu potrošnikov ureja v posebnem poglavju in jih definira kot pogodbe o dobavi blaga in opravljanju storitev, ki se sklepajo med podjetjem in potrošnikom na podlagi organizirane prodaje na daljavo ali sistema opravljanja storitev brez istočasne fizične prisotnosti pogodbenih strank, ki ga vodi podjetje in ki namen sklenitve uporablja izključno eno ali več sredstev za komunikacijo na daljavo.

Preden pogodba, ki se sklepa na daljavo z uporabo elektronskih sredstev, zavezuje potrošnika k plačilu, pa mora podjetje jasno in v vidni obliki potrošnika preden odda naročilo opozoriti tudi na:

• glavne značilnosti blaga ali storitev v obsegu, ki ustreza nosilcu podatkov in blagu ali storitvam,
• končno cena blaga ali storitve, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej,
• informacijo o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da taki stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati.

Če podjetje spletno stran uporablja le za namen predstavitve svoje dejavnosti oziroma kot oglas, in ne gre za spletno trgovino, navedba prodajnih cen pa ni obvezna.

Oba ponudnika na svoji spletni strani zgolj predstavljata svojo dejavnost oz. ponudbo gostinskih storitev, in ne gre za spletno trgovino. V obeh primerih je nakup oz. prodaja v obliki spletne trgovine izvedljiva, ko si uporabnik naloži na isti spletni strani ponujeno aplikacijo spletne trgovine, ki omogoča izvedbo nakupa in ki med drugim vsebuje tudi prodajne cene, ki so potrošniku znane pred odločitvijo za nakup.