28. 11. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi z zakonsko ureditvijo delovnega časa uvodoma pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) ureja polni delovni čas v 143. členu, kjer v prvem odstavku določa najdaljše trajanje polnega delovnega časa 40 ur. Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se v skladu s četrtim odstavkom 143. člena ZDR-1 šteje kot polni delovni čas 40 ur na teden. Takšna ureditev v ZDR-1 je tudi v skladu z Direktivo 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki v členu 6 določa najdaljši tedenski čas, in sicer nalaga državam članicam, da s svojimi ukrepi zagotovijo, da je tedenski delovni čas omejen z zakoni, podzakonskimi, upravnimi akti ali s kolektivnimi pogodbami ali sporazumi med socialnimi partnerji, pri čemer povprečni delovni čas v posameznem sedemdnevnem obdobju vključno z nadurami ne sme presegati 48 ur.
Polni delovni čas predstavlja merilo za določitev delavčevih pravic in obveznosti, zato je zelo pomembno, v kakšnem trajanju je določen. Ob tem naj pojasnimo, da ZDR-1 sicer dopušča možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega pri delodajalcu v okviru t. i. klasičnega krajšega delovnega časa v skladu s 65. členom ZDR-1, krajšega delovnega časa v posebnih primerih v skladu s 67. členom ZDR-1 ter dopolnilnega dela v skladu s 147. členom ZDR-1.
V zvezi s polnim delovnim časom naj v nadaljevanju pojasnimo, da ZDR-1 v drugem odstavku 143. člena dopušča možnost, da se z zakonom oz. kolektivno pogodbo lahko določi kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Že trenutno veljavna ureditev v ZDR-1 torej dopušča, da se kot polni delovni čas določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur, in sicer se lahko poleg z zakonom to določi s kolektivno pogodbo katere koli ravni (tudi s podjetniško). Ob tem naj poudarimo, da tako določen »krajši polni delovni čas« (tj. polni delovni čas, ki je v skladu s 143. členom ZDR-1 določen v obsegu krajšem od 40 ur) pomeni merilo za določitev delavčevih pravic in obveznosti, in sicer imajo delavci, pri katerih je polni delovni čas določen v obsegu manj kot 40 ur na teden, enake pravice in obveznosti kot delavci, pri katerih je polni delovni čas določen v obsegu 40 ur na teden.
Na tem mestu poudarjamo, da je določitev krajšega delovnega časa v skladu z drugim odstavkom 143. člena ZDR-1 določena zgolj kot možnost, da se pri delodajalcu določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden (tj. od 36 do 40 ur).
Glede dolžine delovnega časa še pripominjamo, da ZDR-1 sicer v tretjem odstavku 143. člena ureja tudi primere, ko je kot polni delovni čas lahko določen tudi delovni čas krajši do 36 ur, in sicer se lahko z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali kolektivno takšen delovni čas določi za mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare. V tem primeru obseg polnega delovnega časa ni navzdol omejen.
Upoštevaje pojasnjeno veljavno ureditev dolžine oz. obsega polnega delovnega časa ni mogoče slediti predlogu, da se kot polni delovni čas z ZDR-1 uvede 32-urni delavnik. V luči določitve krajšega polnega delovnega časa pa je smiselno preučiti možnosti drugačne ureditve določbe drugega odstavka 143. člena ZDR-1, ki določa, da se z zakonom ali kolektivno pogodbo določi kot polni delovni čas tudi delovni čas, krajši od 40 ur, vendar ne krajši od 36 ur, predvsem z vidika morebitne spremembe spodnje meje obsega polnega delovnega časa, ki je sedaj določena na 36 ur na teden.
Na koncu velja poudariti, da je bil ZDR-1 del celovite reforme trga dela v letu 2013 in je bil sprejet kot rezultat kompromisov med socialnimi partnerji, zato bo vprašanje morebitne spremembe zakonske ureditve krajšega polnega delovnega časa predmet razprave v prihodnjih razpravah in usklajevanjih s socialnimi partnerji.