Plačilo referenduma
Predlagam vladi, da se predpiše, da v primeru, če referendum (katerikoli) "pade", da stranka ali več njih, ki so referendum sprožile, plača/jo sami vse nastale stroške ob tem.
Predlagam vladi, da se predpiše, da v primeru, če referendum (katerikoli) "pade", da stranka ali več njih, ki so referendum sprožile, plača/jo sami vse nastale stroške ob tem.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Pravica državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev je klasična, splošna in ustavna pravica. Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustava) v 44. členu namreč daje državljanom pravico do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije. Volivcem omogoča neposredno odločanje o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu in o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbo in državo.
V Sloveniji je na državni ravni najpogosteje izvajan zakonodajni referendum, ki je neposredno določen v 90.členu ustave. Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev. Zakonodajni referendum je del zakonodajnega postopka. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi[1] (v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predpisuje kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da državni zbor razpiše referendum. Predlagatelj mora najprej v sedmih dneh po sprejetju zakona zbrati 2.500 podpisov, nato pa predsednik državnega zbora določi 35 dnevni rok, ko se zbira 40.000 podpisov na predpisanih obrazcih na upravnih enota. Če so tudi ti podpisi zbrani v roku državni zbor razpiše referendum. Na ta način se zakonodajni postopek prekine in se zadrži uveljavitev zakona. Za zavrnitev zakona mora glasovati večina volivcev, ki se udeležijo referenduma in ta večina mora predstavljati petino vseh volivcev. Če zakon na referendumu ni zavrnjen, sledi razglasitev in uveljavitev zakona.
Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna (54. člen ZRLI). Prelaganja stroškov na predlagatelja referenduma, bi pomenilo omejevanje ustavne pravice, in bi tako odvrnilo večino predlagateljev, da bi sprožili postopek za razpis referenduma. Posledično bi sama pravica do referenduma izgubila svoj smisel.
Glede na navedeno ministrstvo prejetega predloga ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20