Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Plačilo referenduma

627 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da se predpiše, da v primeru, če referendum (katerikoli) "pade", da stranka ali več njih, ki so referendum sprožile, plača/jo sami vse nastale stroške ob tem.

43 glasov

10 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M max 177 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


6. 12. 2022

Odziv Ministrstva za javno upravo

Pravica državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev je klasična, splošna in ustavna pravica. Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustava) v 44. členu namreč daje državljanom pravico do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije. Volivcem omogoča neposredno odločanje o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu in o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbo in državo.

V Sloveniji je na državni ravni najpogosteje izvajan zakonodajni referendum, ki je neposredno določen v 90.členu ustave. Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev. Zakonodajni referendum je del zakonodajnega postopka. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi[1] (v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predpisuje kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da državni zbor razpiše referendum. Predlagatelj mora najprej v sedmih dneh po sprejetju zakona zbrati 2.500 podpisov, nato pa predsednik državnega zbora določi 35 dnevni rok, ko se zbira 40.000 podpisov na predpisanih obrazcih na upravnih enota. Če so tudi ti podpisi zbrani v roku državni zbor razpiše referendum. Na ta način se zakonodajni postopek prekine in se zadrži uveljavitev zakona. Za zavrnitev zakona mora glasovati večina volivcev, ki se udeležijo referenduma in ta večina mora predstavljati petino vseh volivcev. Če zakon na referendumu ni zavrnjen, sledi razglasitev in uveljavitev zakona.

Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna (54. člen ZRLI). Prelaganja stroškov na predlagatelja referenduma, bi pomenilo omejevanje ustavne pravice, in bi tako odvrnilo večino predlagateljev, da bi sprožili postopek za razpis referenduma. Posledično bi sama pravica do referenduma izgubila svoj smisel.

Glede na navedeno ministrstvo prejetega predloga ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

 


[1] Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20

Komentarji




  • h hales

    Referendum mora ostati, tudi kadar ga nekdo zlorablja.

    In če že govorite o kazni v primeru, da pade, je potem potrebno tudi nekaj storiti v primeru, da je podprt. In oboje je slaba rešitev.

  • h hales
    Komentar je izbrisal avtor komentarja.
  • z znalček

    Ne vem, zakaj moderatorji dovolijo, da so objavljeni neustavni predlogi. Lahko pa bi bil predlog za spremembo/ukinitev ustave.

  • N Nino Kovačević

    To ni demokraticna ideja!!

  • d dekr

    plača naj ga tisti, ki ga je predlagal.

    to so zelo drage zadeve in kor predlaga naj plača.

    • n nevera

      Na koncu - ne stane NIČ...

      Namreč, ta "porabljeni denar" za referendum se razporedi za stroške, ki so od kampanje, do končnih uporabnikov - volilnih komisij, tiskarn +++

      povrne spet v proračun skozi davke in dobičke podjetij. Če bi lahko spremljali potovanje nekega €, bo ugotovili, da vsaki od njih, prej ali slej (npr. v letu, ali dveh),

      spet konča v državni malhi...Če ne bi bilo tako, bi se vsake države ekonomija (proračunski denar), v nekaj letih preprosto sesula...

  • S Sončni Avatar

    Referendume in volitve lahko pocenimo z elektronskim glasovanjem.

    Če pogledamo uporabo spletnega bančništva, euprave, facebooka in ostalih orodij je ta % dovolj visok da omogoča online glasovanje večini volilnih upravičencev. Za tiste ki tega ne morejo pa se ohranijo izbrana volišča kjer jih čaka računalnik in lahko z identifikacijo to naredijo tam.

    Predlog se mi zdi nepremišljen in je proti ustaven.

  • k kr en

    Kako pa bi to naredili v primeru ljudske iniciative?

    Bi vsi podpisniki naknadno dobili račun?

  • S Stefanija

    Referendum je ustavna pravica.

     

    Pogoj za razpis referenduma ni uspešen referendum, kar je v osnovnošolcem nekako jasno, ker nihče ne more vnaprej vedeti ali bo referendum uspel ali ne.

     

    Bi bilo pa morda smiselno, da ne rečem ustavno, da se počasi začnemo držat pravil, pa ne razpisujemo referendumov, ki so v nasprotju z ustavo.

  • 5 5r

    Cena je že zadostno zanimanje in posledično zbrati dovolj glasov - podpisov.