28. 11. 2022
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Iz določbe 12. člena Zakona o splošnem upravnem postopku[1] izhaja, da organ vodi upravni postopek in odloča v upravnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. Če je uradna oseba na upravni enoti pri vodenju konkretnega postopka uporabila določbe Gradbenega zakona[2] to ne pomeni, da uradna oseba v razmerju do stranke komunicira sovražno in neprijazno, temveč pomeni, da uradna oseba v konkretni zadevi postopa po veljavnih določbah predpisov. Vsaka od strank ima v primeru, ko se ne strinja s konkretno odločitvijo organa, na razpolago pravna sredstva, v okviru katerih lahko izpodbija odločitev iz različnih razlogov. Zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda upravna enota, je v skladu z določbo 58. člena GZ-1, dovoljena pritožba.
Uredba o upravnem poslovanju[3] določa med drugim tudi upravno poslovanje državnih organov. Stranka ima v skladu z določbo 14. člena Uredbe, možnost podati poleg predlogov, tudi pripombe in kritike glede kakovosti poslovanja organa s strankami, pisno, ustno ali z zapisom v knjigo pripomb in pohval, ki se nahaja v prostoru organa, katere organ v skladu z določbo 15. člena Uredbe obravnava in naje odgovori najpozneje v 15 dneh po prejemu, če razpolaga s strankinim osebnim imenom in naslovom. Če stranka ni zadovoljna z odgovorom, se lahko obrne na organ, ki izvaja nadzor nad organom, ki je podal odgovor. Ta možnost se v odgovoru posebej navede. Za odgovor na to vlogo veljajo roki iz prejšnjega odstavka.
Na podlagi navedenih predpisov ter upoštevajoč podatke, ki jih je prejelo tukajšnje ministrstvo menimo, da je predlog, ki ste ga prejeli preko spletnega orodja »predlagam.vladi.si«, neutemeljen. Sklicevanje na konkretne določbe predpisov v okviru konkretnega upravnega postopka, z uporabo katerih se stranka ne strinja, a priori ne pomeni sovražne in neprijazne komunikacije, še manj pa, da bi takšen način komuniciranja sploh lahko aplicirali na vse državne organe. Če bi v ozadju šlo za sovražno in neprijazno pisno komuniciranje, je ta vedno dokazljiva, stranka pa ima v zvezi s tem tudi možnost neposredne seznanitve organa v skladu z določbami predpisov, ki so omenjene v tem odgovoru.