12. 12. 2022
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Po obsegu letnega števila pedagoških ur Programa osnovna šola je pouk športa med vsemi obveznimi predmeti na tretjem mestu. V vseh devetih letih imajo učenci 834 ur pouka športa.
V 2. ali 3. razredu osnovne šole je del predmeta šport tudi 20 urni tečaj plavanja, v 5. razredu pa država financira program šole v naravi, ki vključuje tudi strnjen tečaj plavanja.
Šole organizirajo tudi druge oblike šole v naravi, kjer je nekaj ur posvečenih pouku športa oziroma rekreacije. Še posebno domovi, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, so bogato opremljeni za kvalitetno izvajanje športne rekreacije (kolesarstvo, plezanje, pohodništvo, namizni tenis, igre z žogo …)
Učenci 7., 8. in 9. razreda lahko pri obveznem dodatnem predmetu izberejo še dodatno eno uro športa.
Prav tako lahko učenci 4., 5. in 6. razreda v okviru neobveznega izbirnega predmeta izberejo dodatno uro športa.
Vsi učenci od 1. do 9. razreda osnovne šole imajo petkrat letno po pet ur dan športnih aktivnosti (športni dan).
Vsaka šola organizira za učence od 1. do 9. razreda interesne dejavnosti. Večina med njimi je prav s področja športa. Izbor interesne dejavnosti je prostovoljen in spada v razširjeno ponudbo programa osnovne šole.
Mnogo priložnosti za športne dejavnosti se ponuja tudi v oddelkih podaljšanega bivanja in v zadnjih letih pri izvajanju poskusa razširjenega programa – Rap, ki se izvaja od 1. do 5. razreda. Dnevno je v oddelku podaljšanega bivanja namenjena vsaj ena ura telesni sprostitvi. Učenci se vključujejo v oddelke podaljšanega bivanja od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole.
V vseh letih devetletnega izobraževanja se učenci udeležujejo tudi raznih tekmovanj in srečanj s področja športa.
Za področje osnovnega šolstva velja zakonska omejitev največje možne urne obremenitve učenca v okviru obveznega programa. V nekaterih razredih je ta obremenitev že dosežena. Vsako spreminjanje predmetnika s povečanjem ur posameznega predmeta bi pomenila zmanjšanje ur pri drugem predmetu. To pa je v domeni Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje.
Odgovor na odgovor vlade:
Ponovno sprenevedanje.
Stvar prioritet.
Tudi to kaj in kako šole učijo bi morali glasovati na referendumu. Izobraževanje in poučevanje otrok je zelo pomembna družbena dejavnost.
Spoštovani.
Se strinjam z dejstvom, da imajo otroci veliko možnosti za gibanje v osnovni šoli, problem pa je v tem, da se le temu izognejo najbolj kritičnih cca 10 do 15 % otrok, ki imajo v 7., 8. in 9.rezredu le 2 uri obvezne športne vzgoje v predmetniku, vse ostalo je izbirno (vključujejo se otroci, ki itak že dodatno trenirajo v klubih). V primeru, da bi ukinili izbirne predmete pri športu in namesto njih uvedli obvezne ure redne športne vzgoje bi s tem vključili tudi otroke, ki so najbolj gibanja potrebni hkrati pa to ne bi dodatno bremenilo državnega proračuna.
Upoštevati pa je treba, da športna vzgoja ni dodatna obremenitev v okviru obveznega programa ampak je za otroke sprostitev med ostalimi predmeti.
SREČNO 2023!
Stanko Zavec
Se pridružujem komentatorjem, ki predlagajo, da se šport občasno pridruži k drugim učenčevim aktivnostim (medpredmetno povezovanje). Naj otroci spoznajo, da je gibanje način življenja ne šolski predmet. Imam že kakšno leto več kot g. Stanko in sem prepozno spoznala, kako pomembno se je ogreti pred delom in raztegniti po njem, pa še vmes narediti kakšno sprostitveno vajo. Naj bo vsako šolsko uro pet minut vaj za zdravje. Tako bodo dobili še pol ure razgibavanja vsak dan in izkušnjo, da se je dobro med poukom, kasneje v službi pa med delom, razgibati. Šola naj ne bo pripravljalnica na življenje, šola naj bo življenje.
Se strinjam. Otroci postajajo, v bistvu so že, motorični debili. Ne znajo narediti niti prevala, ne znajo teči, še hoditi komaj da zmorejo. Koles skoraj ne vozijo več, so samo še na električnimi skirojih in na riti pred računalniki in na telefonih.
Zgrešena ideologija. Šport ne more biti smisel življenja za vse zaradi odkritja morebitnega posameznika
Če bi program športne vzgoje ne temeljil toliko na tekmovanju in učenju pravil športa, ampak bi se res ukvarjal z gibanjem, bi ta predlog podprla, tako pa ne, dokler ne bodo spremenjeni učni cilji za ta predmet.
Otroci, ki so po naravi manj tekmovalni, bolj nerodni, praviloma nikoli niso izbrani v boljše ekipe, in jim jo povzroča tudi osebne stiske in frustracije. Kaj se ne more delati drugače, na način, da se jim gibanja še bolj ne zameri. Še več takih nekakovostnih ur je zato nesmiselno. Če otrok ni primerno oblečen, npr. ima dolge hlače, trenirko, se moramo starši zagovarjati, zakaj nima primernejše garderobe, vse to dobimo servirano kot "predlogi izboljšav" v easistentu ali celo kot neopravičene ure, podpis.Šport bi moral vkljčevati tudi vzgojni element in sprostitve.
se popolnoma strinjam.
Res je,ta predlog bi moral vsebovati omenjene elemente.Gibanje mora biti sprostitev,v veselje,ne pa prisila in potem zaradi nekih superlativov in supriornosti potem tudi stigmatizacije in diskriminacije.Gibanje mora biti zabava,zabava pomeni sprostitev duha in telesa.
Naj med odmori otroci skačejo gumitvist, se gredo pepčke, med dvema ognjema ali kaj podobnega, pa bo kondicije in motorike več kot dovolj.
tako smo se mi nekoč igrali,bilo je zabavno.
Podpiram predlog. Večina otrok se ne giba dovolj.
Je pa tudi dejstvo, da je treba to rešiti sistemsko in prilagoditi tudi vse ostalo temu cilju.
Otroci pridejo domov in imajo domačih nalog za 3-4 dodatne ure dela vsaki dan. Zraven tega se je potrebno še kdaj učiti.
To je sistemski problem, ki terja celostno obravnavo.
Imam šolo obvezne otroke. Nikoli nimajo dela za več kot pol ure in so odličnjaki.
Če pa otrok gleda v knjige in ne dela pa je enako kot zaposleni ki sedi za mizo in govori koliko dela ima...
Naučiti je potrebno otroke da se fokusirajo na delo ter ga opravijo hitro brez nepotrebnih držljajev kot je telefon ipd.
Šport je vsekakor zelo koristen za razvoj otrok na veliko različnih področij. Kako ga pa izvajati pa je verjetno potrebno prilagoditi in upoštevati še druge vidike kot omenja nekdo v komentarjih.
vsi ljudje,otroci nimajo radi športa.Sport ali pa sprostitveno gibanje sta dva različna pojma.
Pa naj podam primer.Evropska prvakinja v atletiki,vrhunska športnica ima popolnoma uničen križ,komaj hodi pri 65 letu,(v 46 letu se je začelo)
Vrhunski treningi dnevno teka po 30 Km.Tek in sport,-vaje so (i izrabili križ in sklepe.
Toliko o športu in tekmovalnosti.
V šolah je edini atribut tekmovalnost.
Zato sem proti predlogu.Vidim pa da ste nekateri podali še več argumentov ptoti temu predlogov in to zelo ,zelo tehtnih
Šport je aktivnost prostega časa. Življenje je tako organizirano, da so starši odsotni velik del dneva, otroci pa ostajajo v šolah pod strokovnim vodstvom. Športna vzgoja bi bila ustreznejša v tem času po pouku, ne med poukom. Dolgoročno gledano, rabimo izobražene ljudi, ki bodo vsem zagotavljali ekonomsko osnovo življenja, tudi za navdušence, ki jim je šport smisel aktivnosti.
In katerim predmetom bodo vzeli te ure?
Naj ugibam... tehniki? Pa obvezno računalništvo še naprej ignorirat, saj otroci taaakooo že vse obvladajo računalništvo (eno figo obvladajo!) ?
Več obveznih ur pri takih ne bo spremenilo odnos do športa, ko bodo šolo zapustili
npr kot mulc smo imeli pri športni f*** nogomet 99% časa
Stanko, upam da vi izvajate kake medpretmetne povezave, moje sodelavke žal niso bile za taka sodelovanja, pa bi sigurno koga več navdušili za več gibanja.
(npr radioamaterski lov na lisico = šport + matematika + geografija + tehnika ali pa npr geocaching = šport + geografija + računalništvo .... )
Ure športne vzgoje niso dodatna obremenitev v predmetniku ampak so za otroke sprostitev zato ne bi bilo potrebno zmanjševati ur drugim predmetom. Več obveznih ur pa bi vključilo tudi ostalih 10 % otrok, ki so gibanja najbolj potrebni....
GibanJEZDRAVJE, brez ZDRAVJA pa je vse ostalo NIČvredno.
SREČNO 2023!
Mislim da bi morali otroci imeti vsaj nekje 2 uri športne vzgoje vsak dan.
Ne. Zaradi mene naj se naredi tako, da je na teden v šoli obveznih X ur športne vzgoje, nikakor pa naj se ne ukinejo izbirni predmeti ŠV. Pustite staršem in sploh otrokom, da sami izberejo, kam bodo hodili.
Absolutno, šport se lahko združi s poučevanjem biologije v naravi .
Ni potrebe, da bi vsi postali profesionalni športniki, gibanje pa je nedvomno zdelo pomembno.
Ja mogoče bi bilo potrebno dati v učni načrt, da se določen odstotek pri nakaterih predmetih izvaja zunaj v naravi.
Primer je biologija pa geografija,... Na razrednistopnji je sploh veliko teh možnosti.
Je pa tu kar velika zakonska in logistična omejitev. Namreč učitelj ima lahko na enkrat zunaj max mislim da 14 učencev. Torej bi potrebovali po 2 učitelja.
Ne vem, kako si to predstavljate. Ali mislite beg pred medvedom in preskakovanje kopriv v kratkh hlačah.
2 uri je malo. Telovadba je zdrava, pa naj gredo otroci peš domov ali pa na pohode, sprehode s starši in prijatelji. Športna vzgoja pa jih naj v teh urah, ki jih imajo sedaj pritegne. Težko je namreč nekaj delat na silo oz. s prisilo. Pedagog naj v otroku išče to kaj mu gre in ne neznanja.
www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_sportna_vzgoja.pdf
A ta vir navaja drugače in sicer maličko vač kot 2 uri na teden.
5ur pa se mi zdi preveč.
Se strinjam s predlogom.
Predvsem je žalostno, da ima večina otrok danes manj kondicije kot starši, posledično tudi zato, ker so obremenitve pri ostalih predmetih postale prevelike. Otroci ne uspejo narediti vse naloge, se učiti in hoditi na športne interesne dejavnosti popoldan (predvsem v višjih razredih OŠ in SŠ).
Zmanjka časa za sprostitev, zdravo prehrano in prijatelje, kar je nujno potrebno za zdrav razvoj in socializacijo. Njihovo učenje pa predvsem zahteva sedenje, namesto raziskovanja in gibanja. Otrokom je potrebno aktivirati domišljijo, iznajdljivost, raziskovanje in fizično vzdržljivost.
Šport je OSNOVA, da se otrok lahko uči, ker postane odporen, prekrvavljen in aktivira življenjsko energijo (zdrava in ne zamaščena jetra). Npr. otrok, ki 13 let, 8-10 ur na dan sedi in se uči (v šoli in doma), ne zdrži dela na nogah pri 8-urnem delavniku. Večina mladih danes išče delo "od doma" oz. najraje iz "postelje", razen redkih izjem.
Kar bom napisal, bo verjetno poželo kup nestrinjanja, ampak to je moje mišljenje...
Prva, ki je odgovorna za vzgojo otrok, je njihova družina. Ta jim mora že od malega privzgajati delovne navade, občutek za red in odgovornost. Jih vzpodbujati in tudi zahtevati od njih, da se podredijo družinskemu redu. Če ima družina zdrav način življenja, ga bo prevzel tudi otrok. Kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Je že tako, da so za vzgojo v prvi vrsti odgovorni starši in naj ne skušajo to svojo dolžnost prevaliti na vrtce in šole.
Otroci zmorejo zelo veliko, tako fizično, kot tudi psihično. Če pa se staršem smilijo in jih le-ti pomilujejo, ker imajo toliko obveznosti in so revčki, bojo to mišljenje o sebi sprejeli in vse, kar jim ne bo pasalo, jim bo pretežko, ker je prevelika obremenitev ali preveliko podrejanje . To je slaba popotnica za življenje.
Toliko se govori o pravicah otrok. Kaj pa so dolžnosti otrok? Pravice vendarle izhajajo iz dolžnosti.
Red, disciplina, odrekanje, ubogljivost, to so bile nekoč vrline, zdaj pa spadajo pod zatiranje in teror in s tem naj se ukvarja sociala. Da vse to ni tako slabo, nam kažejo športniki, ki brez teh vrlin ne bi postali to, kar so.
Naj le povzamem : osnovna vzgoja otrok je dolžnost staršev. Šola je le nadgradnja, ki lahko naredi bolj malo, če jo temelji ne podpirajo. Se pa strinjam z več športa v šoli.
Se strinjam prva pri vzgoji je družina.
Ampak mislim, da je avtor tu bolj razmišljal o otrocih, ki nimajo doma spodbude za gibanje. O otrocih, ki doma s starši ne hodijo na sprehod, v hribe ne grejo na kolo. Kaj pa ti otroci?
Kot drugo pa ja super domači sprehodi ampak za najstnika to ni dovolj.
Moji imajo dovolj gibanja izven šole tako da za njih je vseeno dodatna ura gor ali dol. Vidim pa njihove sošolce nekateri še peš do šole ne zmorejo.