Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Nova obdavčitev normiranih s.p.

1064 OGLEDOV 26 KOMENTARJEV

Berem predlog o višji obdavčitvi normirancev in spodaj predlagam spremembo.

Rad bi poudaril par nelogičnih stvari. Govorilo se je o enaki/podobni obdavčitvi kot v primeru redne zaposlitve. Tu je treba pripomniti, da si s.p. posel išče sam, njegova plača je odvisna od njegovega truda in uspeha. Bolniški stalež si prvi mesec krije sam. Dopust si krije sam. Ni upravičen do regresa. Ne dobi kredita in je deležen manjšega socialnega varstva. Edino pravilno, da za več tveganja dobi (potencialno, ne pa nujno) več denarja. Podjetja pogosto silijo mlade v prekarna dela, rednih zaposlitev je vse manj, s čimer je manjše socialno varstvo in težje je ustvariti družino.

Trenutno predlagano povišanje je kar drastično in potisne v kot podjetja s storitveno dejavnostjo, ki nimajo stroškov. Ja, vsi vemo, da je bilo nekaj zlorab, ampak zaradi tega ni potrebno kaznovati vseh. Zato imamo inšpektorje. Namreč, ko so davki nesorazmerno visoki, se iščejo alternativne rešitve. Nekdo bo delal manj, da ne bo presegel praga (kje je logika, da nas zaradi država motivira, da razmišljamo, da ustvarimo manj?), nekdo bo podjetje enostavno zaprl (popoldanski s.p., na primer), nekdo bo spet iskal rešitve v tujini. Spomnimo se ZUJF in davka na vozila. Ljudje so se znašli, država je potegnila kratko. 10 let smo potrebovali za to.

Druga stvar. Obdavčitev se poviša za popoldanske normirance brez meje 35.000. Nekdo, ki je že redno zaposlen, bo odslej plačeval bistveno več davka. Delal bo več, tvegal bo več, državi namenil več denarja, ostalo mu bo manj, pri čemer pa ne bo imel višje pokojnine, čeprav bo vplačeval v pokojninsko blagajno. To se dogaja že zdaj, popoldanski s.p.-ji vplačujejo 40 € mesečno, ki jih država elegantno pogoltne.

Videti je, da nekdo spet ni razmišljal s svojo glavo oz. prihaja iz vrst javnega sektorja, kjer je denar/plača vsak mesec - ne glede na uspešnost ali prizadevnost.

Sploh pa bi bilo najprej pametno optimizirani javni sektor, šele potem pa obremeniti privatnega. Človek nekako lažje plača višji davek, če mu država v zameno nudi ustrezen servis. Glede na zdravstvene in ostale razmere, ki se "pacajo" že več deset let, je servis slab, davki pa vedno višji. Prihaja kriza, javni sektor bo dobival višje plače, podjetnike bodo pa dodatno obdavčili, da bodo pokrili izgubo. S takšnimi ukrepi bodo marsikateri zaprli podjetja ali zmanjšali obseg poslovanja. Oziroma poiskali legalne načine za poslovanje iz tujine. Hrvaška ima 10% davek, na primer.

Kar pa ni prav in tega ne smemo podpirati. Potrebno je ustvariti okolje, da podjetniki ne bodo razmišljali o davčni optimizaciji.

Predlagam, da če se že morajo dvigniti davki v teh slabih časih, da se priznani stroški od prometa 50.000 € naprej znižajo na 70 %.

29 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J Janko Motornik 22 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


21. 11. 2022

Odziv Ministrstva za finance

Seznanjamo vas, da je Vlada Republike Slovenije (Vlada) besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini določila na svoji 31. dopisni seji dne 26. 9. 2022 in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. S predlogom se med drugim predlaga tudi spremembe na sistemu določanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Spremembe v tem segmentu so bile pripravljene na podlagi predlogov prejetih v okviru javne predstavitve (potekala od 1. 8. 2022 do 19. 8. 2022), v kateri je bilo mogoče sporočiti mnenja, predloge in pripombe. Z oblikovanjem predloga je Vlada izrazila svoje stališče do veljavne ureditve sistema normiranih odhodkov, sedaj je predlog v obravnavi v Državnem zboru Republike Slovenije, ki ga ima možnost zavrniti, potrdi ali tudi spremeniti.

Sistem določanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov je bil uveden z namenom administrativne razbremenitve malih poslovnih subjektov pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. Tekom let so se začele kazati pomanjkljivosti sistema, in sicer se čedalje bolj kaže, da se sistem uporablja predvsem kot instrument zniževanja davčne obveznosti. Število zavezancev, vključenih v ta sistem, z letom v leto narašča, število zavezancev je že preseglo število zavezancev v osnovnem sistemu določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Število zavezancev raste predvsem v dejavnostih, ki so stroškovno manj intenzivne (strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, informacijske in komunikacijske dejavnosti, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti). Sistem se uporablja kot instrument zniževanja davčne obveznosti in posledično spodbuja uporabo nezakonitih praks za izpolnjevanje pogojev za vstop v sistem, kar ni problematično samo z vidika obveznosti iz dohodnine (nesorazmerno odstopanja od obdavčevanja po ekonomski moči), temveč tudi z vidika prispevanja v sisteme socialnih zavarovanj, koriščenja pravic iz javnih sredstev, nelojalne konkurence na trgu dela ter zagotavljanja zaščite subjektov, ki nastopajo na trgu dela v odvisnih razmerjih z vidika pravic iz dela in socialne varnosti za primer bolezni, nesreč, invalidnosti ali starosti. Veljaven sistem se kaže tudi kot eden pomembnih generatorjev prekarnosti na trgu dela.

Na nujnost čimprejšnje naslovitve te problematike je bilo opozorjeno tekom javne obravnave novele Zakona o dohodnini s strani sindikatov in tudi dela predstavnikov delodajalcev, ter tudi nekaterih posameznikov. Na neustreznost sistema pa opozarjajo tudi nadzorni organi, in sicer Finančna uprava Republike Slovenije kot tudi Inšpektorat za delo Republike Slovenije, kot tudi ministrstvo, pristojno za delo.

Ob tem je treba poudariti, da je ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, odločitev samega zavezanca, torej bodo imeli zavezanci z višjimi dejanskimi odhodki od normiranih možnost odločitve za osnovni način določanja davčne osnove (z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov). S tem in dejstvom, da v osnovnem sistemu lahko uveljavljajo tudi olajšave, tako na ravni dohodka iz dejavnosti kot na ravni sintetične obdavčitve, bodo lahko tudi sami vplivali na razpoložljivi dohodek. Tistim, ki imajo dejanske odhodke nižje od normiranih, pa predlagana sprememba zgolj pomeni višjo stopnjo usklajenosti normiranega dohodka z dejanskim dohodkom zavezanca, kar pomeni večje približevanje obdavčevanju po ekonomski moči posameznika. Dejstvo pa je tudi, da tudi mali poslovni subjekti potrebujejo knjigovodske oziroma računovodske informacije za druge nedavčne, lastne namene.

Namen predloga Vlade za spremembo sistema normiranih odhodkov je torej odprava oziroma zmanjšanje anomalij, ki jih veljavni sistem povzroča v davčnem sistemu kot tudi nekaterih drugih družbenih sistemih ter pravičnejša obdavčitev.

Komentarji