Letališče dr.Jože Pučnik Brnik
V naslovu je ime.
"Letališče Jožeta Pučnika" je opis lastnine.
Jaz zem izbrisan in me dr. Jože Pučnik ne moti.
Brisane so obveznosti do aktivnih vojaških oseb. Ostali so kolateralna škoda.
Brisani so tudi Slovenci.
Brisana je številka 51 v EMŠO, ki je pomenila status tujca. Tako je ostala samo številka 50, ki po tem izbrisu ni mogla pomeniti status državljana.
Jaz imam številko 50 ali sem kljub temu moral iskati državljanstvo ko se Jugoslavija razpadla in Republika Slovenija (RS) postala njen enakopravni dedič v kontinuiteti državnosti.
Iskanje državljanstva RS pred tem je pomenilo podpiranje razpada Jugoslavije.
Moje ne sodelovanje v tem ni bilo uperjeno proti osamosvajanju RS, saj sem se na vabilo Vlade RS 28.06.1991(da oficirji JLA ne sodelujejo v agresiji na RS) stavil RS na raspolago in zahteval dokončanje začetega postopka vojaške invalidske upokojitve. Razglasili so me za vojaškega ujetnika. Po podpisanem Brionskem sporazumu so ujetniki poslani v svoje vojaške enote. Nekaj dni po tem pa mi je omogočena obnova začetega upokojitvenega postopka pri organih JLA od katerih je RS prevzela obveznosti do vojaških upokojencev od 01.11.1991. Zakon oboroženih sil (ZOS) prejšnje države se še vedno ne spoštuje kljub temu da je temeljni zakon, ki določa okvirne pravice nekdanjih vojaških upokojencev in jih 6. člen ZPIZVZ/98 nalaga.
Dne 21.12.1991 sem zahteval osebno izkaznico za tujca s stalnim prebivališčem v RS - "ni bilo obrazcev"...za državljanstvo najbrž še manj.
Dne 25.02.1992 sem izbrisan a šele leta 1998 ponovno vpisan. Pravico na vojaško invalidsko pokojnino sem dobil leta 2008 a do danes niso spoštovana določila 314. člena ZOS.
Toliko o zgodovini iz mojega kota.