7. 11. 2022
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da je za vodenje kaznovalne politike na področju cestnega prometa v skladu z 38. členom Zakona o državni upravi[1] (v nadaljevanju: ZDU-1) pristojno Ministrstvo za infrastrukturo. Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje za kaznovalno (prekrškovno, kazensko) pravo (37. člen ZDU-1) pa pojasnjujemo, da okvir za določanje sankcij za prekrške določa sistemski zakon – Zakon o prekrških[2] (v nadaljevanju: ZP-1). Sankcije za prekrške so skladno z drugim odstavkom 4. člena ZP-1 naslednje:
- globa;
- opomin;
- kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja;
- prepoved vožnje motornega vozila;
- izgon tujca iz države;
- odvzem predmetov;
- izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti;
- izločitev iz postopkov javnega naročanja;
- vzgojni ukrepi.
Globa se predpiše in izreče kot glavna sankcija, opomin se izreče namesto globe, kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov, izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti in izločitev iz postopka javnega naročanja pa se predpišejo in izrečejo kot stranske sankcije (tretji odstavek 4. člena ZP-1).
Glede na sistemski okvir za predpisovanje sankcij za prekrške Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da so prekrškovne sankcije za kršitve cestnoprometnih pravil v zvezi z najvišjimi dovoljenimi hitrostmi (46. člen Zakona o pravilih cestnega prometa;[3] v nadaljevanju: ZPrCP) oziroma kršitve prepovedi vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola (105. člen ZPrCP) glede na težo prepovedanega ravnanja določene v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije;[4] v nadaljevanju: Ustava).
Najtežje izvršitvene oblike kršitev cestnoprometnih pravil v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma prekoračitvijo hitrosti pa so določene kot kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu (324. člen Kazenskega zakonika;[5] v nadaljevanju: KZ-1). Za temeljno obliko predmetnega kaznivega dejanja je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, pri čemer se storilcu, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je bilo storjeno predmetno kaznivo dejanje, to motorno vozilo (obvezno) vzame. Motorno vozilo, ki je last druge osebe, se (obvezno) vzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi bila mogla vedeti, da nima pravice voziti – šesti odstavek 324. člena KZ-1.
Glede na možnosti za sankcioniranje prekoračitev hitrosti oziroma vožnje pod vplivom alkohola kot jih določata ZPrCP oziroma KZ-1, Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Veljavni predpisi namreč določajo ustrezen nabor sankcij za obravnavani prepovedani ravnanji, ki so glede na težo ustrezno določene ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti. Ob tem ne gre pozabiti, da je prisilno delo v Republiki Sloveniji prepovedano (četrti odstavek 49. člena Ustave).