Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Dohodninska olajšava

608 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Predlagam, da se dohodninskemu zavezancu prizna olajšava za skrb za ostarele starše, ki nimajo dovolj lastnih prihodkov za življenje. Posebej je krivično, ker jim ob namestitvi v DSO preneha tudi pravica do varstvenega dodatka. Otrok tako iz svoje pokojnine krepko doplačuje stroške starševe oskrbe v DSO, država pa mu tega z ničemer ne prizna kot olajšavo pri dohodninskem davku. Tudi pravica do varstvenega dodatka ne bi smela prenehati ob prehodu v domsko oskrbo, saj se stroški preživetja zavarovanca zgolj bistveno povišajo, ne pa znižajo!

30 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M MiranO 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 11. 2022

Odziv Ministrstva za finance

Sistem olajšav za vzdrževane družinske člane po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) v splošnem temelji na zakonski obveznosti preživljanja, kot je določena v Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US in 94/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: DZ). Dolžnost preživljanja staršev s strani otrok je določena s 185. členom DZ  in določa, da je polnoleten otrok dolžan preživljati svoje starše po svojih zmožnostih, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Pri tem pa se posamezne olajšave priznavajo v odvisnosti od izpolnjevanja pogojev, določenih v ZDoh-2. Namen tovrstne olajšave je, da se določen del stroškov vzdrževanja prizna kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov osebe, ki družinskega člana vzdržuje, pod pogoji, ki so določeni v ZDoh-2.

Izhodišče pri vzpostavitvi celotnega sistema olajšav za vzdrževane družinske člane je bilo enotno, to je pavšalna ocena stroškov, ki izhajajo iz dolžnosti preživljanja v skladu s primarno zakonodajo (kot primeroma DZ ter Zakon o socialnem varstvu).

Tako se v skladu z ZDoh-2 rezidentom Slovenije, ki vzdržujejo družinske člane, prizna posebna olajšava v obliki zmanjšanja letne davčne osnove, pri čemer ZDoh-2 tudi opredeljuje, kdo se šteje za vzdrževanega družinskega člana zavezanca. In sicer se, v skladu z devetim odstavkom 115. člena ZDoh-2, za vzdrževanega družinskega člana zavezanca štejejo tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in imajo po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.

Izhajajoč iz navedene določbe, se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca štejejo starši, ki so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev, če starši nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana iz 3. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2 (ta v letu 2022 znaša 2.510,03 evra letno).

Če dohodki starša presegajo višino te olajšave, tj. 2.510,03 evra v letu 2022, se zavezancu posebna davčna olajšava za vzdrževanega družinskega člana ne prizna, kljub temu, da dohodek vzdrževanega starša ne zadošča za pokritje vseh stroškov bivanja v domu starejših in zavezanec zanj doplačuje stroške oskrbe v domu starejših.

Se pa v takem primeru prizna staršu splošna olajšava, ki je namenjena delnemu priznanju stroškov za preživljanje zavezanca. V primeru, da starš nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti nižji od posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, in je starš v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev, pa se zavezancu lahko prizna tudi olajšava za vzdrževanega družinskega člana za tega starša. S tem se zasleduje načelo, da se olajšava, ki je namenjena za delno kritje stroškov preživljanja, za preživljanje vsakega posameznega rezidenta prizna samo enkrat. Na ta način se torej zagotavlja, da se za posamezno fizično osebo ne more hkrati uveljavljati in koristiti tako splošna olajšava (ki se prizna zavezancu za stroške lastnega preživljanja) kot tudi olajšava za vzdrževanega družinskega člana (ki se prizna zavezancu, ki družinskega člana vzdržuje).

Ministrstvo za finance glede na navedeno ocenjuje, da je trenutna ureditev uveljavljanja in priznavanja olajšav za vzdrževane družinske člane po ZDoh-2 ustrezna.

Komentarji