12. 2. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pojasnjujemo, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23 - v nadaljevanju ZPIZ-2) v 99. členu določa, da imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo (v nadaljevanju: DPP) po tem zakonu uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega. Pridobitev pravice je odvisna od zdravstvenega stanja zavarovanca ali uživalca določenih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je toliko spremenjeno, da ta za opravljanje vseh ali večine življenjskih potreb potrebuje nujno pomoč in postrežbo druge osebe. Poleg uživalcev pokojnin pa imajo pravico do DPP skladno s 100. členom ZPIZ-2 tudi nekateri aktivni zavarovanci, in sicer slepi in slabovidni, v določenih primerih pa tudi nepokretni zavarovanci, pri čemer se za nepokretnega šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %. Skladno s tem členom pa so do DPP upravičene tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po zavarovancu, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali upokojencu.
Pojasniti je treba, da do DPP po določbah ZPIZ-2 niso upravičeni uživalci pokojnin, ki so pretežni del zavarovalne dobe bili zavarovani za ožji obseg pravic, uživalci pokojnin po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 26/73, 45/73, 29/75, 14/77, 30/79, 1/82 – odl. US in 27/83) ter upokojeni na podlagi tujih predpisov, razen, če gre za uživalca pokojnine, pridobljene v kateri od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ.
Po 101. členu ZPIZ-2 je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih ter ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Pomoč in postrežba pa je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.
Na podlagi ZPIZ-2 so tako predvidene tri možne višine DPP, do katerih so lahko upravičeni uživalci pravice po tem zakonu, in sicer glede na to, v kakšnem obsegu posameznik potrebuje tujo pomoč. Zneski DPP se usklajujejo na podlagi določb Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19, 81/19 – ZSDP-1C, 92/21 – ZSDP-1E in 153/22 – ZSDP-1F – v nadaljevanju: ZUTPG)). Kot navaja predlagatelj, se zneski nekaj časa niso usklajevali, in sicer od 1.1.2019 do 28.2.2022, ko so zneski znašali:
- za najtežje prizadete: 430,19 EUR;
- višji znesek: 300,00 EUR;
- nižji znesek: 150,00 EUR.
Zneski dodatka za pomoč in postrežbo so se ponovno uskladili v letu 2022, in sicer so od 1.3.2022 znašali:
- za najtežje prizadete: 451,27 EUR;
- višji znesek: 314,70 EUR;
- nižji znesek: 157,45 EUR.
Na podlagi ZUTPG in sklepa Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 27.2.2023 so se zneski dodatka za pomoč in postrežbo ponovno uskladili, in sicer za 10,3% in tako od 1.3.2023 znašajo:
- za najtežje prizadete: 487,75 EUR;
- višji znesek: 347,11 EUR;
- nižji znesek: 173,56 EUR.
Če pridobi upravičenec pravico do DPP po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere, praviloma najugodnejšo. Pridobitev DPP omogočajo poleg ZPIZ-2 namreč še Zakon o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 101/06 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 32/14, 21/18 – ZNOrg, 174/20 – ZIPRS2122, 78/23 – ZZVZZ-T in 84/23 – ZDOsk-1), Zakon o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 11/06 – odl. US, 61/06 – ZDru-1, 114/06 – ZUTPG, 40/12 – ZUJF, 19/14, 21/18 – ZNOrg, 174/20 – ZIPRS2122, 159/21 in 78/23 – ZZVZZ-T) in Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1).
Aktualna ureditev DPP po ZPIZ-2 in ostalih zakonskih podlagah se bo uporabljala do 30. novembra 2025, saj bo s 1. decembrom 2025 na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23; ZDOsk-1) ta institut v pretežnem delu prenesen v sistem dolgotrajne oskrbe. Izjema nadaljnje uporabe določil glede instituta DPP po ZPIZ-2 se nanaša le na slepe in slabovidne osebe in na vojne invalide, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja vojne invalide.
Iz navedenega torej izhaja, da usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo ni vezano na uskladitev pokojnin ter nadomestil iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj se DPP usklajuje po ZUTPG, od 1.12.2025 dalje pa bo pravica v pretežnem delu urejena z ZDOsk-1.