Preprečevanje bega možganov
Kot v marsikateri mediteranski državi ali državah Vzhodne Evrope imamo tudi v Sloveniji težave z odhodom najperspektivnejših (pogosto mladih) kadrov. Emigracija mladih sama po sebi ni nujno težava, saj lahko dobijo nova znanja v tujini, a težava je, če se le-ti ne vračajo nazaj. Tu ne gre odkrivati tople vode pač pa pogledati dobre prakse v EU.
Italija je lani sprejela zakon za preprečitev bega možganov, vendar pa so pogoji zelo specifični in targetirajo samo specifičen kader. Bolj konkretno, kdor je imel stalno/davčno bivališče v tujini vsaj določen čas, je upravičen do davčne olajšave (v Italiji 90% olajšava na dohodnino za 5 let), če gre za deficitaren poklic, če takoj prenese davčno rezidentstvo (v tem primeru v Slovenijo) ter če se zaveže, da bo ohranil rezidentstvo vsaj nekaj let (v Italiji 2 leti). V kolikor pa ne gre za deficitarni poklic (npr. zdravniki, programerji, znanstveniki ipd.), je stopnja olajšave nekoliko nižja (70% v Italiji). Morda bi sam tu dodal še "palico", da ne pride do zlorab, in sicer v kolikor oseba ne ostane v Sloveniji vsaj nek določen čas, mora razliko vračati.
Moje osebno mnenje je, da bi bilo potrebno deficitarne poklice ter stopnjo olajšave določiti vsako leto, glede na potrebe in analize ministrstva za delo, in na ta način preprečiti, da bi se sveže izobraženi namensko selili v tujino, da bi pozneje ob prihodu prejeli olajšave.
Da bi preprečili izvor težav (emigracije same) pa se lahko obrnemo na primer Nizozemske, ki je že leta nazaj uvedla davčno olajšavo (na dohodnino za specifične poklice) za mlajše od 30 let, ki so najbolj dozvetni za beg možganov. Kombinacija ukrepov bi imela pozitivne učinke in predvsem v času nizke stopnje brezposelnosti višala gospodarsko rast ter prihodke iz naslova socialnih transferjev.
Olajšave v Italiji so relativno visoke, a recimo že polovične spodbude bi lahko dosegle namen.