26. 10. 2011
Odziv Ministrstva za obrambo
I. Kratka analiza veljavne ureditve področja
Republika Slovenija je postala članica Nata s pristopom k Severnoatlantski pogodbi, in sicer z dnem, ko je pri vladi ZDA kot depozitarju pogodbe deponirala listino o pristopu. Zakon o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe je bil sprejet 24. 2. 2004 (Uradni list RS – MP, št. 5/04), listina o pristopu pa je bila deponirana 29. 3. 2004.
S pristopom k Severnoatlantski pogodbi je Republika Slovenija izrazila svojo privolitev, da jo pogodba veže. Skladno s 54. členom Dunajske konvencije o pogodbenem pravu lahko prenehanje mednarodne pogodbe ali odstop posamezne članice od pogodbe nastane vselej s privolitvijo vseh članic po posvetovanju z drugimi državami pogodbenicami ali z odstopom od pogodbe skladno z njenimi določbami. Če posamezna država odpove večstransko pogodbo ali od nje odstopi (70. člen Dunajske konvencije o pogodbenem pravu), je v odnosu med njo in katero koli drugo članico oproščena obveznosti nadaljevati z izvrševanjem pogodbe, in sicer od dneva, ko začne učinkovati odpoved ali odstop.
Možnost odpovedi je predvidena v 13. členu Severnoatlantske pogodbe, skladno s katerim lahko po dvajsetih letih veljavnosti te pogodbe katera koli pogodbenica preneha biti pogodbenica eno leto po tem, ko je obvestilo o odpovedi poslala vladi ZDA kot depozitarju pogodbe, ki o tem obvesti druge pogodbenice.
II. Analiza samega predloga ter razlogi za njegovo primernost/neprimernost za nadaljnjo obravnavo
Predlog za izstop Republike Slovenije iz Nata predstavlja legitimno razmišljanje v okviru demokratične družbe. Vendar pa menimo, da izstop iz Nata ne predstavlja rešitev za zmanjšanje ogrožanja ozemlja in prebivalcev Republike Slovenije ter zmanjšanje obrambnih izdatkov. Ravno obratno. Zunaj Zavezništva sami podobnega nivoja varnosti ne bi zmogli doseči kljub precej večjim obrambnim izdatkom.
Čeprav je s pravnega vidika izstop iz Nata načeloma možen skladno z zgornjimi pojasnili, predlog ocenjujemo kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Izpostavili bi tri elemente, ki so temelj našega vstopa in aktivnega članstva v Zavezništvu:
1. Referendumska odločitev in podpora celotnega političnega spektra
Po osamosvojitvi Republike Slovenije je postalo članstvo v Natu, poleg članstva v Evropski uniji (EU), osrednja zunanje politična prioriteta vseh vladajočih koalicij. Novembra 2002 je bila Republika Slovenija na vrhu Nata v Pragi povabljena, da začne pristopne pogovore za članstvo.
23. marca 2003 je na referendumu o vstopu Republike Slovenije v Nato več kot 66 % volivcev podprlo naše članstvo v Natu. K visoki podpori je prispevala tudi izrazita podpora članstvu s strani vseh političnih strank in političnih predstavnikov, vključno s predsednikom republike. Navedeno kaže na visoko stopnjo soglasja in podpore vstopu Republike Slovenije v Nato.
Soglasje o članstvu v Natu ostaja visoko, saj se nobena izmed parlamentarnih strank ne zavzema za izstop iz Nata. Konsenz o načinu zagotavljanja nacionalne varnosti se kaže tudi v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti (Uradni list RS, št. 27/10), ki je bila v Državnem zboru marca 2010 sprejeta s 67 glasovi od 70 prisotnih poslancev in v kateri predstavlja kolektivna obramba v okviru Nata enega ključnih elementov zagotavljanja nacionalne varnosti, stabilnosti in obrambe.
2. Zagotavljanje višjega nivoja varnosti Republike Slovenije znotraj Zavezništva
Članstvo v Natu Republiki Sloveniji zagotavlja varnostne garancije, ki nam kljub majhni verjetnosti konvencionalnega napada na Republiko Slovenijo omogočajo opustitev koncepta samozadostnosti pri zagotavljanju nacionalne obrambe. Od sprejema v Nato Republika Slovenija tako zmanjšuje obseg Slovenske vojske, obenem pa izboljšuje njeno usposobljenost in opremljenost.
Republika Slovenija je v Zavezništvu aktivno vključena v oblikovanje in izvajanje politik Nata. Čeprav je splošni vpliv Republike Slovenije v mednarodnem varnostnem okolju povezan z gospodarsko in vojaško močjo države, pa nam članstvo v Natu daje vzvod, s katerim lahko na za nas še posebno pomembnih področjih učinkoviteje predstavimo in uveljavimo svoje varnostne interese.
Članice Zavezništva suvereno sprejemajo odločitve o svoji varnostni politiki. Nato ne zahteva nakupa določenega orožja in pošiljanja vojakov v mednarodne operacije in misije. Kakor vse druge članice Nata Republika Slovenija sama sprejema odločitve o nakupu oborožitve na podlagi proračuna, ki ga sprejme Državni zbor in sama ponuja sile za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah na nabornih konferencah Nata, ko sprejme ustrezno politično odločitev na podlagi lastnih interesov.
Skladno s Strategijo sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah (4. do 7. odstavek) sodeluje Republika Slovenija v mednarodnih operacijah in misijah kot kredibilna in odgovorna članica mednarodne skupnosti in ne zaradi članstva v Natu. Kot država, ki trenutno ni vojaško ogrožena, ima Republika Slovenija moralno dolžnost, da v okviru svojih moči v sodelovanju z zaveznicami in partnerji aktivno prispeva pri zagotavljanju varnosti v delih sveta, ki nimajo tako stabilnega varnostnega okolja kot Republika Slovenija. In to velja še toliko bolj za Afganistan kot za Kosovo. Poleg vojaške komponente, Republika Slovenija sodeluje v mednarodnih operacijah in misijah tudi s civilnimi projekti. Da članstvo v Natu ni neposredno povezano z udeležbo v mednarodnih operacijah in misijah, kažejo tudi primeri Finske, Švedske ter več drugih nečlanic Nata, ki imajo v Afganistanu po nekajkrat več pripadnikov svojih vojska, kot Republika Slovenija. Švedska je prav tako sprejela odločitev, da bo z bojnimi letali sodelovala pri nadzoru območja prepovedi poletom v Libiji.
3. Finančno breme zagotavljanja varnosti
Ministrstvo za obrambo nikakor ni imuno na vplive finančne in gospodarske krize. V letu 2009 so se v okviru dveh rebalansov finančna sredstva Ministrstva za obrambo že znižala za 13 % (skupaj za skoraj 80 mio evrov na 552 mio evrov ali 1,57 % BDP). Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 predvideva, da se bo obseg finančnih virov Ministrstva za obrambo do leta 2015 nominalno povečeval zgolj minimalno (kot odstotek BDP pa naj bi se obrambni izdatki zniževali na raven približno 1,2 % BDP do leta 2016). Do leta 2025 je planiran obseg Slovenske vojske do 10.000 pripadnikov (8.000 stalne sestave in 2.000 pogodbene rezerve), kar pomeni zmanjšanje od do sedaj načrtovanih 14.000 pripadnikov.
Članstvo v Natu ne prinaša le finančnih obveznosti, pač pa je potrebno na denar, ki ga Republika Slovenija plačuje za delovanje Nata, gledati kot na dvosmerno ulico, podobno kot na denar namenjen EU. Iz Natovih proračunov se financirajo zmogljivosti, ki jih uporablja tudi Republika Slovenija ter rekonstrukcije letališke steze v Cerkljah pri Krki.
Članstvo v Natu Republiki Sloveniji omogoča zagotovitev varovanja zračnega prostora s prestreznimi letali, ki jih nudi članica Nata v okviru zavezniških mehanizmov. Gre za izredno dragoceno zavezniško pomoč, saj bi bili drugi načini varovanja slovenskega zračnega prostora politično in finančno težko uresničljivi.
Zaključek
V sodobnem, kompleksnem in nepredvidljivem varnostnem okolju, v katerem prevladujejo asimetrične grožnje in so finančni viri za razvoj potrebnih vojaških zmogljivosti bolj omejeni, si nobena država ne more zagotavljati svoje varnosti in obrambe sama, zato je nujno potrebno povezovanje in partnersko sodelovanje. Za uživanje pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz članstva, mora Republika Slovenija prevzeti tudi odgovornosti in prispevati v Zavezništvu po načelu sorazmerne in pravične delitve bremena ter zavezniške solidarnosti.
Predlog izstopa Republike Slovenije iz Nata in preusmerjanje večine za obrambo namenjenih finančnih sredstev v socialo in gospodarstvo, z vidika sodobnih varnostnih groženj, ocenjujemo kot neodgovorno, neustrezno in ne dovolj premišljeno iniciativo. Nacionalna varnost, ki jo Republika Slovenija zagotavlja tudi s članstvom v Natu, predstavlja okvir, ki omogoča temeljne pogoje za socialni in gospodarski razvoj družbe.
Članstvo v Natu Republiki Sloveniji omogoča zagotavljanje varnosti pod ugodnejšimi pogoji, kakor če bi si varnost zagotavljala sama.
n1info.si/novice/slovenija/trumpov-posebni-odposlanec-slovenski-predsednici-ocital-nase-obrambne-izdatke/
Mala Slovenija plačuje račune za vojne velikih.
NATO prihaja po naše pokojnine.
Namesto, da se ukloni zahtevam jastrebov, ki so pravzaprav zakuhali vojno v Ukrajini, bi se morala Slovenija upreti zahtevam po dvigu izdatkov za vojsko in milijone preusmeriti v višje pokojnine in plače.
Nihče nas ne more prisiliti, da izvajamo militarizacijo in tako delujemo v lastno škodo, kar zmanjšanje sredstev za pomembne družbene dejavnosti je. Del suverenosti, ki smo jo prostovoljno odstopili paktu NATO, si lahko z izstopom kadarkoli povrnemo!
Maslo na glavah, topovi na fronti.
Ne dajmo denarja, tudi rusko ne bomo govorili.
"Evropa se mora čim prej usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije"
Več na: www.zurnal24.si/slovenija/to-je-po-srecanju-z-evropskimi-voditelji-o-ukrajini-povedal-robert-golob-vladimir-putin-ukrajina-rusija-eu-emmanuel-macron-evropska-unija-437074
Absolutno podpiram predlog, da izstopimo iz zveze NATO.
zakaj je pa pri tem predlogu onemogočeno glasovanje?
NATO ne predstavlja rešitve problema, temveč je sam problem.
Janša si je z Ruplom na čelu tako zelo prizadeval, da se včlanimo v to orožarsko zvezo in da skupaj z njimi koljemo ljudi po tujih ozemljih, pod krinko, da nas v zvezi varujejo! Ni ne Avstrija v zvezi, ni ne Hrvaška. Avstrija je zaradi pogodbe o nevtralnosti tako ne sme skleniti. Nam ni potrebna vojska - vse naše vojake bi lahko kadrovsko zaposlili v civilnih službah... ne pa da država odmolkne, ko se pri zgodi naravna katastrofa. Nam je Nato pomagal?
Hrvaška je članica zveze NATO, ki je sicer zločinska fašistična organizacija.
podpiram!
Ja, pod pogojem, da vojsko razpustimo in ojačamo policijske kadre.
Sicer pa ne vem, kakšna je pogodba med RS in NATO. Je sploh možno izstopit predčasno brez sankcij?
@Yonc - teroristični napadi so namenjeni določenemu učinku, ki ga z napadom na Slovenijo ne bi dosegli.
@peter i - če gremo v teorijo - Slovenija izstopi iz zveze NATO in se nato nekomu zameri. Ta nekdo slučajno ima medcelinske rakete (niti ni nujno, da jedrske). Glede na natančnost sodobnega vodenega orožja lahko zradira dobesedno samo Slovenijo, brez da bi kršil zračni prostor kateregakoli soseda.
Izstop iz NATO se splača samo pod pogojem, da popolnoma ukinemo vojsko, saj je enostavneje (in ceneje) vzdrževati samo posamezne veje vojske, kot poskušati adekvatno pokriti tako zračne, morske in kopenske sile sami.
Sicer pa jaz sem takoj za to, da uvedemo izraelski sistem. Izstopimo iz NATO in uvedemo splošno naborništvo za oba spola. V primeru splošne vojne se bo tako ali tako vsakdo moral znati boriti.
komu se pa lahko zameri slovenija toliko da bi nas napadli z raketami in jedrskim orožjem,saj večina držav na svetu niti ne ve za slovenijo niti nekatere evropske države nevedo kje je sploh slovenija.
če bi pa mogoče kdaj res napadli z raketami,bi pa nato čim bi rakete poletele proti evropi bi jih sestrlili,ker je slovenija tako majna da nebi vedeli kje bo raketa padla dol.
Saj ne, da moderne rakete/bombe lahko zadanejo praktično na par metrov natančno ...
Tiste ki skrbi kaj se bo zgodilo z varnostjo slovenije če istopimo iz zveze nato,jih naj ne skrbi varnost slovenije saj so vse sosednje države v zvezi nato,in bi torej morali najprej njih napasti v primeru vojne da bi lahko prišli do slovenije.če bi pa že prišlo do vojne v evropi pa nas nebi niti nato rešil ker bi vsaka država zagotovo najprej poskrbela za obrambo svoje države in se na slovenijo še spolnili nebi,še posebej ne italija,nemčija,avstrija,hrvaška, itd...
Podpiram.
Pa ne samo zaradi ogroženosti vojakov, počutim se ogrožen tudi kot državljan države, ki sodeluje v agresorskih vojnah. Tako kot je počilo v Madridu, lahko nekega dne tudi pri nas.
Pred samomorilskimi atentatorji nas Nato ne bo ubranil, bo kvečjemu vzrok. Pred kom naj nas še brani? Pred sosedi? Za naše spore kilometer levo-kilometer desno s Hrvatsko mu je malo mar, Italija je itak v Natu in se tu ne bo vmešaval....mogoče bomo malo na boljšem, če nas napadejo marsovci.
Diplomatsko gledano: nakopali bi si same težave in s dejanjem izrazili nespoštovanje.
Ni mi do NATA res ne ampak nekak dvomim da bi nas drugi jemal kot resno državo če bi v tako kratkem času po dolgih pogajanjih nekega dne samo rekli: no zdej vas imamo pa dost.
Sem pa za nenehen pritisk na NATO z resnimi argumenti da si ne moremo privoščiti tratenja denarja za višanje števila vojakov, nabave opreme ipd., Treba je pokazat da smo revna država in prispevati nič več kot je v naši moči!
Ko bo pa šlo nekaj na svetu narobe in bo Evropa vpletena, bodo pa slovenčki jamrali, da jih naj drugi branijo?
Samo korist bi imeli, vložili pa nič ne bi. Zato pa je Slovenija v falusu. Ljudje raje kot da investirajo v neke stvari, ki nudijo možnost profita in/ali koristi, investirajo v štumfe. Potem pa bentijo čez poslovneže, ki se znajdejo.
Kakšno korist pa imamo od zveze NATO? Samo izgubo.Če bo šlo kaj narobe,bo šlo prav zaradi zveze NATO.
Vlagat je treba v domače gospodarstvo,ne pa v butasto orožje.
Slovenčki? Zakaj ponižuješ?
Že stari Rimljani so poznali rek Si vis pacem, para bellum - Če želiš mir, se pripravi na vojno. Dokler bodo ljudje imeli možgane praktično na nivoju pračloveka (v zadnjih nekaj tisoč letih se evolucija pač ni toliko pospešila), bo ta rek veljal.
In ja, se strinjam, da bi bilo vlaganje v gospodarstvo veliko boljša rešitev ... Če NOBENA država na svetu ne bi imela vojske in orožja. Dokler pa take države obstajajo, je vojska neizogibna. Dokaz? Spet stari Rim. Imeli so daleč najboljše gospodarstvo, če temu lahko tako rečemo, ko pa je njihova vojaška moč začela plahneti, je to supergospodarstvo razdejal kup barbarov, ki so "gospodarstvu" prišli najbližje, ko so se prerekali, kdo bo požgal kateri rimski trg.
Edino, kar bi bilo treba narediti z zvezo NATO, je, da se ZDA "vrže ven", oziroma da se države EU povežejo same, brez ZDA in ostalih velikih igralcev. Seveda pa je to nemogoče, saj evroskeptiki protestirajo že proti enotnemu gospodarskemu prostoru in enotni valuti. Če prideta še sorazmerno enotna vojska in zunanja politika pa je tako ali tako konec sveta.
Slovenčki pa zato, ker se tolčejo po prsih zaradi ponosa nad tole malo večjo vasjo, ki je po nekem čudežu slučajno postala država, in hkrati neprestano kritizirajo vse Slovence, ki jim gre boljše. Seveda nobeden od teh kritičnih Slovenceljnov ne bo poskušal splošne situacije izboljšati, samo pritoževali se bodo. Zato taki izrazi. Povprečen Slovenček je od socializma razvajena rit, ki pričakuje 2 stvari. Da bo država poskrbela za njegovo preživetje in da bodo že drugi vodili zadeve, on pa bo, kot njegovi predniki, lepo služil dnino.
Bom navrgel še en rek - Ne sprašuj se, kaj lahko država stori zate, temveč kaj lahko ti storiš za državo. Tako, da delaš točno 8 ur vsak dan kot robot in pri tem uporabljaš svoje možgane v najnižji možni meri prav gotovo ne počneš nič državi koristnega. In koliko Slovencev poznate, ki dejansko hočejo po vsej sili uspeti in so se za to pripravljeni odreči smučanju, morju, zgolj 8-urnemu delavniku in predvsem neki relativni varnosti, ki jo nudi redna zaposlitev pri nekom drugem?
Zgodovina se ponavlja in se bo,dokler ne bomo ustavili oboroževanja.Vsa vodstva držav od nekdaj temeljijo na lastni grabežljivosti in zaradi te lastne lakomnosti ohranjajo vojsko oz.oboroževanje za izsiljevanje ,,kdo je močnejši",za izvajanje različnih vrst nasilja nad ljudstvom doma ali pri sosedih.
Današnja rač.tehnologija je prispevala k temu,da je cel svet postal danes ena večja vas. Smo priča nenasilnim demonstracijam,kar vsaj meni pove,da je ljudstvo naveličano izkoriščanja,nasilja manjše skupine oblastnikov z uporabo vojske.
Čudež Slovenije,da je država? Preberi knjigo ,,Starodavni in današnji Slovenci" ruskega zgodovinarja Jurija Venelina.
Oboroževanje se bo ustavilo, ko bo človeštvo kolektivno doživelo razsvetljenje, kar bo kvečjemu po naslednji veliki vojni, če pa gre verjeti zgodovini pa tudi takrat ne. Graditi svoje varnosti na idealni prihodnosti pa nekako ni priporočljivo.
In ja, čudež je, da je Slovenija država. Pravzaprav je zgodovinsko ozadje Slovenije in Slovencev brezpredmetno, saj mi živimo v sedanji dobi jamranja, ko so stereotipne lastnosti Slovenčkov bolj izražene kot kadarkoli prej.
Bom pa knjigo dal na svoj to-read seznam.
Podpiram! Odgovora o ,,nenavadnih izpušnih sledeh na našem nebu" tudi še ni.Je mogoče v pogodbi tudi to,da nas ,,hladijo"?