28. 11. 2022
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
V Republiki Sloveniji se je pred uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja za osebna vozila uporabljal sistem cestninjenja z ustavljanjem, pri katerem je šlo za sočasno uporabo t.i. odprtega in zaprtega sistema cestninjenja. Pri odprtem sistemu cestninjenja je bila cestninska postaja sočasno vstopna in izstopna in je bila višina cestnine odvisna od obračunske in ne od dejansko prevožene razdalje, kot je bila to pri zaprtem sistemu. Zaprti sistem cestninjenja naj bi zaradi tega veljal za bolj pravičnega, saj uporabnik plača cestnino glede na dejansko prevoženo razdaljo po cestninski cesti.
Kljub temu, da vinjetni sistem cestninjenja ni najbolj pravičen način cestninjenja, saj se z njim bolj obremeni predvsem občasne uporabnike, medtem ko za pogoste uporabnike pomeni dokaj ugoden način plačevanja cestnine, pa se z njim na drugi strani odpravlja nekatere razlike, ki so pri cestninjenju osebnih vozil obstajale v času odprtega in zaprtega sistema cestninjenja. Ko poleg navedenega upoštevamo še stroške, ki nastanejo z vzdrževanjem in upravljanjem cestninskega cestnega omrežja ob tem, da so pogoji vožnje na najbolj obremenjenih odsekih avtocest in hitrih cest slabši kot na manj obremenjenih, lahko ugotovimo, da absolutno pravičnega sistema cestninjenja zaradi mnogih dejavnikov, ki nanj vplivajo, ni moč takoj in povsem doseči.
S 1. decembrom 2021 je Republika Slovenija uvedla vinjete v digitalni različici – t.i. elektronske vinjete, ki so nadomestile vinjete v obliki nalepke, ki smo jih poznali do sedaj. Enako kot doslej tudi elektronske vinjete omogočajo uporabo avtocest in hitrih cest v določenem časovnem obdobju s to razliko, da letno obdobje ne pomeni več koledarskega leta, ampak začne ta teči z dnevom nakupa vinjete, ki ga določi kupec sam, pri čemer cene za vse vrste vinjet ostajajo nespremenjene. Na podlagi primerjave cen vinjet v drugih državah članicah EU, ki uporabljajo vinjetni sistem cestninjena, lahko tudi trdimo, da je razmerje med ceno kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne vinjete povsem primerljivo.
Digitalizacija je ena od šestih prednostnih nalog Evropske komisije, ki se je odločila, da mora Evropa okrepiti svojo digitalno suverenost in se pri tem osredotočiti predvsem na podatke, tehnologijo in infrastrukturo. Dejstvo namreč je, da digitalna tehnologija v večini primerov spreminja življenja ljudi na bolje. V luči prizadevanja za napredek pri urejanju področja digitalnih storitev, se je Republika Slovenija odločila storiti korak naprej tudi na področju cestninjenja in s tem naredila pomemben korak naprej na področju digitalizacij javnih storitev.
Ker se s cestnino v celoti financira gradnja, upravljanje in vzdrževanje omrežja avtocest in hitrih cest, je zagotovitev stalnega, dolgoročnega, stabilnega in vzdržnega sistema financiranja bistvenega pomena. Ker trenutno na ravni EU še ni zagotovljene enotne tehnološke rešitve, ki bi za osebna vozila zagotavljala učinkovito plačilo cestnine glede na dejansko prevoženo razdaljo, Ministrstvo za infrastrukturo predlaganega predloga trenutno ne more podpreti. Si pa na Ministrstvu za infrastrukturo še naprej prizadevamo, da se iščejo čim bolj prijazne rešitve, ki uporabnikom omogočajo, da lahko učinkovito ter s čim manjšimi stroški realizirajo svoje potrebe po mobilnosti.