19. 9. 2022
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Pri omejevanju hitrosti vozil s hitrostnimi ovirami gre za način umirjanja prometa z napravami, ki v skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18 in 123/21 – ZPrCP-F; v nadaljevanju: ZCes-1) pomenijo bodisi fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, ki imajo za cilj udeležencem v cestnem prometu fizično onemogočiti vožnjo s hitrostjo, višjo od predpisane s prometnim pravilom ali odrejene s prometnim znakom, ali jih opozoriti na omejitev hitrosti oziroma na ranljive udeležence v prometu.
V skladu z določbo 74. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18, 63/19 in 150/21; v nadaljevanju: Pravilnik) se naprave za umirjanje prometa na vozišču postavljajo na tistih delih cest skozi naselja, kjer z drugimi rešitvami in tehničnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil. Lahko se jih postavi tudi na območjih šolskih poti, ki so potrjene z načrtom šolskih poti, in na delih cest skozi naselja, kjer z rešitvami in ukrepi v skladu s predpisi o projektiranju cest ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil, njihova postavitev pa je obvezna pred vzgojno varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi objekti, ob katerih je zaradi specifične populacijske strukture udeležencev potrebno zmanjšanje dovoljene hitrosti v naselju (tretji in četrti odstavek 21. Člena ZCes-1).
Naprav za umirjanje prometa je več vrst. Tiste, ki jih predlagatelj v svojem predlogu omenja kot »hitrostne ovire«, so grbine in ploščadi, ki so namenjene prisilnemu zmanjševanju hitrosti. Lahko so trapezne oblike ali oblike krožnega odseka (t.i. sinusoidne oblike), izdelane pa morajo biti iz materialov, ki ne povzročajo čezmernega hrupa (drugi odstavek 74. člena Pravilnika). Natančni tehnični pogoji za prometno tehnično oblikovanje teh naprav so določeni v Tehnični specifikaciji za javne ceste TSC 03:800 – Naprave in ukrepi za umirjanje prometa, uporaba katere je obvezna, in sicer na podlagi Odredbe o obvezni uporabi tehnične specifikacije za javne ceste, ki določa naprave in ukrepe za umirjanje prometa na cestah (Uradni list RS, št. 118/00, 109/10 – ZCes-1 in 99/15). Tehnična specifikacija podrobno določa, kakšne dimenzije morajo biti te naprave, določa področje njihove uporabe, kako morajo biti izvedene, njihove prednosti in slabosti ter možnosti njihovega kombiniranja (npr. z več zaporednimi napravami oziroma ukrepi).
V skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.; v nadaljevanju: ZPrCP) se morajo udeleženci cestnega prometa ravnati po prometnih pravilih (27. člen ZPrCP), še posebej to velja za omejitve, prepovedi in
obveznosti, izraženimi s prometno signalizacijo (98.člen ZPrCP). Ker je v praksi žal opaziti, da obnašanje udeležencev v cestnem prometu in njihovo spoštovanje prometnih predpisov ni na želeni ravni, posledično to pomeni, da samo opozarjanje s prometno signalizacijo ne zadošča.
Možnih načinov za umirjanje prometa je več. Poleg naprav za umirjanje prometa je predvidenih tudi več vrst ukrepov za umirjanje prometa (tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču ter oblikovanje prometnih površin), ki voznike optično in/ali zvočno opozarjajo na omejitev hitrosti, ena od možnosti pa je tudi nadzor hitrosti z namestitvijo radarskih merilnikov hitrosti. Odločitev o tem, katero od navedenih možnosti izbrati, je odvisna od različnih dejavnikov, vedno pa mora biti to stvar strokovne presoje in utemeljitve pristojnega upravljavca cest, katerega osrednja skrb je zagotavljanje varnega in nemotenega prometa.
Vsi udeleženci v prometu bi se morali zavedati, da varnosti ni možno zagotavljati samo s tehničnimi rešitvami, in da je zagotavljanje varnosti sistem, v katerem je zelo pomembno spoštovanje cestno prometnih pravil. Kadar doslednega upoštevanja teh pravil, še posebej tistih, ki se nanašajo na omejitev hitrosti, ni mogoče zadovoljivo doseči, je v določenih primerih potrebno predvideti tudi načine, ki udeležencem cestnega prometa fizično onemogočajo doseganja večjih hitrosti. S tem se ne le doseže, da se hitrostno prometna pravila bolj upoštevajo, temveč se na
učinkovit način zagotavlja predvsem večja varnost udeležencev cestnega prometa.
Glede na navedeno, Ministrstvo za infrastrukturo predlagani predlog ne podpira.