21. 9. 2022
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pojasnjujemo, da izdaja biometričnih osebnih izkaznic temelji na implementaciji Uredbe (EU) 2019/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 67), ki jo je Republika Slovenija dolžna upoštevati. Uredba se uporablja za vse osebne izkaznice, ki jih izdajajo države članice svojim državljanom, izjemo bi lahko predstavljale samo osebne izkaznice, ki bi bile izdane začasno, za obdobje manj kot šest mesecev. V Sloveniji se osebne izkaznice izdajajo z veljavnostjo treh, petih ali desetih let oziroma celo s trajno veljavnostjo za starejše od 70 let. Izjemoma se lahko osebna izkaznica izda tudi z veljavnostjo enega leta (v primeru prepovedi prehoda meje, v primeru izdaje s podatkom o naslovu začasnega prebivališča in v primeru večkratnih predhodnih pogrešitev). Uredba v peti točki člena 3 zelo jasno določa, da osebne izkaznice vključujejo zelo varen pomnilniški medij, ki vsebuje podobo obrazca imetnika izkaznice in dva prstna odtisa v interoperabilnih digitalnih oblikah.
Nadalje je v sedmi točki določeno, da se prstni odtisi ne zajemajo pri otrocih, mlajših od 6 let, izjema pri zajemu prstnih odtisov pa so lahko tudi otroci, mlajši od 12 let. Višjo starostno mejo je v svojo zakonodajo implementirala tudi Slovenija. Uredba vsebuje tudi določbe, ki se nanašajo na zbiranje biometričnih identifikatorjev ter varstvo osebnih podatkov in odgovornost. Tako člen 11 v šesti točki omejuje uporabo biometričnih podatkov na pooblaščeno osebje pristojnih nacionalnih organov ali agencij Unije v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, in sicer za preverjanje pristnosti osebne izkaznice (to je preverjanje, ali je bil dokument resnično izdan s strani za to pristojnega organa in ni ponaredek ali prenaredek) ter identitete imetnika s pomočjo neposredno dostopnih primerljivih značilnosti, kadar zakon zahteva predložitev osebne izkaznice (to je ugotavljanje, ali je oseba, ki ima dokument pri sebi, res oseba, ki ji je bil dokument izdan, npr. z zajemom prstnega odtisa in primerjavo ali se ta ujema s prstnim odtisom, ki je shranjen na čipu oz. tako imenovana primerjava 1:1).
Razlog sprejema uredbe so bile različne varnostne ravni nacionalnih osebnih izkaznic, ki jih izdajajo države članice. Razlike povečujejo tveganje ponarejanja in zlorabe dokumentov ter državljanom povzročajo tudi praktične težave, ko želijo uresničevati pravico do prostega gibanja. Prav tako so statistični podatki evropske mreže za analizo tveganja ponaredbe dokumentov pokazali, da se je število goljufij z osebnimi izkaznicami povečalo. Varne osebne izkaznice so ključnega pomena za nedvomno ugotovitev identitete osebe ter preprečevanje zlorab in groženj, ki jih za notranjo varnost predstavlja pomanjkljiva varnost dokumentov, zlasti v zvezi s terorizmom in čezmejno kriminaliteto. Zaradi naštetega Uredba članicam Unije nalaga, da je potrebno postopoma celo opustiti osebne izkaznice, ki nimajo zadostnih varnostnih standardov ter da nove osebne izkaznice vključujejo zelo varen pomnilniški medij z zapisom biometričnih podatkov, ki v tem obziru predstavljajo unikaten zaščiten element vsakega dokumenta. Varnostne značilnosti so potrebne za preverjanje, ali je dokument verodostojen in za ugotavljanje identitete osebe. Vzpostavitev minimalnih varnostnih standardov in vključitev biometričnih podatkov v osebne izkaznice sta koraka k večji varnosti njihove uporabe v Uniji. Vključitev biometričnih podatkov omogoča državljanom Unije, da v celoti izkoristijo svojo pravico do prostega gibanja. Shranjevanje podobe obraza in dveh prstnih odtisov na osebni izkaznici je primerna kombinacija za zanesljivo ugotavljanje istovetnosti in potrjevanja verodostojnosti z manjšim tveganjem goljufij, da bi povečali varnost osebnih izkaznic. Države članice morajo pri preverjanju verodostojnosti dokumenta in identitete njegovega imetnika najprej preveriti podobo obraza, za nedvoumno potrditev verodostojnosti dokumenta in identitete imetnika pa morajo po potrebi preveriti tudi prstne odtise.
Določbam uredbe je sledil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 41/21). Zakon o osebni izkaznici tako v osmem odstavku 13. člena določa, da se ob vlogi za izdajo osebne izkaznice državljanu od dopolnjenega 12. leta starosti na predpisan način odvzameta dva ploska prstna odtisa, razen v primerih, ko je iz zdravstvenih razlogov mogoč odvzem le enega prstnega odtisa ali ko odvzem prstnih odtisov ni mogoč. Nadalje tretji odstavek 20. člena istega zakona določa, da se lahko podoba obraza imetnika osebne izkaznice, shranjena kot biometrični podatek, in prstni odtisi oziroma prstni odtis, shranjen kot biometrični podatek na pomnilniškem mediju, uporabljajo le za preverjanje verodostojnosti osebne izkaznice in istovetnosti imetnika osebne izkaznice pri prehajanju države meje. Podatki o odvzetih prstnih odtisih se v uradni evidenci ne vodijo in se brišejo po vročitvi osebne izkaznice oziroma 90 dni po izdaji, kar določa 19. člen zakona.
Dodatno Pravilnik o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 31/22) v tretjem odstavku 15. člena določa, da se lahko prstni odtisi oziroma prstni odtis, shranjen kot biometrični podatek na pomnilniškem mediju, uporablja le za preverjanje verodostojnosti osebne izkaznice in istovetnosti državljana pri prehajanju državne meje, in sicer s primerjavo prstnih odtisov državljana, ki izkazuje svojo istovetnost pri prehodu meje, s prstnimi odtisi, zapisanimi na pomnilniškem mediju osebne izkaznice.
Pojasnjujemo tudi, da je format osebne izkaznice, njene zaščite, nabor podatkov na njej, zapis podatkov na obrazcu in na čipu, opredeljen s številnimi standardi. Navedeno omogoča široko uporabo osebne izkaznice v posamezni državi članici oziroma na ozemlju vseh držav članic. Standardizirani so tudi čitalci identifikacijskih dokumentov na mejah, ne glede na proizvajalca čitalca, kar omogoča med drugim tudi branje čipa in primerjanje zapisa na čipu z imetnikom dokumenta, ne glede na to, katera država ga je izdala ali na mejnem prehodu katere države se pregled izvaja.
Na dan 13. 9. 2022 ima veljavno osebno izkaznico 1.839.206 državljanov. Biometrične osebne izkaznice Republike Slovenije so se pričele izdajati 28. 3. 2022. Od tega datuma pa do 13. 9. 2022 je bilo izdanih že 315.154 osebnih izkaznic. Do konca leta 2022 bo potekla veljavnost še 31.003 osebnim izkaznicam.
V primeru spremembe zakona bi bili v neenakopravnem položaju državljani, ki jim je bila biometrična osebna izkaznica že izdana. Za realizacijo predloga ne bi bila zadosti samo sprememba zakonodaje, temveč tudi celotne logistike izdaje in izdelave osebnih izkaznic, ki je trenutno podrobno opredeljena v desetletni pogodbi z zunanjim izvajalcem. Predvsem pa spremembe zakonodaje v predlagani smeri ne dopušča zakonodaja Evropske unije, ki jo je Slovenija kot članica dolžna upoštevati.