16. 6. 2023
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
Slovenija ima v 74 členu Ustave zapisno pravico do svobodne gospodarske pobude. To pomeni, da imamo tržno gospodarstvo. Slovenija je del Evropske unije, električna energija je v EU tržno blago.
Električno energijo je potrebno proizvesti, nekdo mora vložiti denar v proizvodnjo električne energije. Vlagatelj upravičeno pričakuje, da se mu bo investicija povrnila, svojega proizvoda torej ne more podarjati, ampak ga trži. Trži ga na trgu, kjer nastopajo tudi drugi konkurenti. Konkurenca ohranja ceno na najnižjem mogočem nivoju. Poleg stroškov investicije so tu še stroški goriva, vzdrževanja in obratovanja.
Država je lahko lastnica družb, ki proizvajajo ali tržijo električno energijo, a te družbe se morajo držati zakonske ureditve, enako kot zasebne družbe. Če je država vložila državni (davkoplačevalski) denar v elektrarne, ga mora v korist države oz. davkoplačevalcev povrniti s prodajo proizvoda, enako kot zasebne družbe.
Maloprodaja končnim odjemalcem je zahtevna dejavnost, ki jo potrebujemo, da lahko prodajno blago – elektriko, zaračunamo končnim odjemalcem. Izpostavljena je ostri konkurenci, kar jo sili v minimalno maržo. Tudi družbe, ki z električno energijo trgujejo na veleprodajnem trgu, prevzemajo veliko tveganje, ki bi ga sicer morale prevzeti družbe za proizvodnjo ali prodajo. Tudi prevzem tveganja ima svojo ceno, ki se ravno tako oblikuje v ostri konkurenci. Na splošno je trgovina dejavnost, ki je na svetu že dolgo in si brez nje uspešnega gospodarstva ne znamo predstavljati.
Da energija pride do končnih porabnikov, pa je potrebno tudi električno omrežje. Omrežje upravljajo elektrooperaterji in elektrodistributerji. Tudi v to omrežje je bilo treba vložiti veliko denarja, ki ga vlagatelji povrnejo s prodajo storitve omrežja. Veliko stane tudi vzdrževanje in vodenje omrežja. Pri oskrbi gospodinjskih odjemalcev je strošek omrežja - omrežnine - skoraj enak stroškom za proizvodnjo električne energije.
Na področju omrežij konkurence sicer ni, imamo pa zato Agencijo za energijo, ki višino omrežnine regulira tako, da konkurenco nadomešča.
Z brezplačno elektriko bi vse družbe, ki izvajajo svoj del nalog pri oskrbi z električno energijo, ostale brez denarja. Elektrarn in omrežja ne bi mogli vzdrževati in graditi na novo. Če bi zakonska ureditev to dopuščala, bi lahko država prevzela breme in elektrarne in omrežje financirala iz proračuna. A tudi v takem primeru bi se seveda morali povečati davki, ki pa jih ponovno plačujejo davkoplačevalci. Pravično je, da se blago plačuje toliko, kot ga porabimo, to pa pri plačevanju preko davkov ni mogoče.
Brezplačna elektrika je nepravična, neučinkovita in ustavnopravno neprimerna rešitev.
Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.