16. 6. 2023
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
Slovenija ima v 74 členu Ustave zapisno pravico do svobodne gospodarske pobude. To pomeni, da imamo tržno gospodarstvo. Slovenija je del Evropske unije, električna energija je v EU tržno blago.
Električno energijo je potrebno proizvesti, nekdo mora vložiti denar v proizvodnjo električne energije. Vlagatelj upravičeno pričakuje, da se mu bo investicija povrnila, svojega proizvoda torej ne more podarjati, ampak ga trži. Trži ga na trgu, kjer nastopajo tudi drugi konkurenti. Konkurenca ohranja ceno na najnižjem mogočem nivoju. Poleg stroškov investicije so tu še stroški goriva, vzdrževanja in obratovanja.
Država je lahko lastnica družb, ki proizvajajo ali tržijo električno energijo, a te družbe se morajo držati zakonske ureditve, enako kot zasebne družbe. Če je država vložila državni (davkoplačevalski) denar v elektrarne, ga mora v korist države oz. davkoplačevalcev povrniti s prodajo proizvoda, enako kot zasebne družbe.
Maloprodaja končnim odjemalcem je zahtevna dejavnost, ki jo potrebujemo, da lahko prodajno blago – elektriko, zaračunamo končnim odjemalcem. Izpostavljena je ostri konkurenci, kar jo sili v minimalno maržo. Tudi družbe, ki z električno energijo trgujejo na veleprodajnem trgu, prevzemajo veliko tveganje, ki bi ga sicer morale prevzeti družbe za proizvodnjo ali prodajo. Tudi prevzem tveganja ima svojo ceno, ki se ravno tako oblikuje v ostri konkurenci. Na splošno je trgovina dejavnost, ki je na svetu že dolgo in si brez nje uspešnega gospodarstva ne znamo predstavljati.
Da energija pride do končnih porabnikov, pa je potrebno tudi električno omrežje. Omrežje upravljajo elektrooperaterji in elektrodistributerji. Tudi v to omrežje je bilo treba vložiti veliko denarja, ki ga vlagatelji povrnejo s prodajo storitve omrežja. Veliko stane tudi vzdrževanje in vodenje omrežja. Pri oskrbi gospodinjskih odjemalcev je strošek omrežja - omrežnine - skoraj enak stroškom za proizvodnjo električne energije.
Na področju omrežij konkurence sicer ni, imamo pa zato Agencijo za energijo, ki višino omrežnine regulira tako, da konkurenco nadomešča.
Z brezplačno elektriko bi vse družbe, ki izvajajo svoj del nalog pri oskrbi z električno energijo, ostale brez denarja. Elektrarn in omrežja ne bi mogli vzdrževati in graditi na novo. Če bi zakonska ureditev to dopuščala, bi lahko država prevzela breme in elektrarne in omrežje financirala iz proračuna. A tudi v takem primeru bi se seveda morali povečati davki, ki pa jih ponovno plačujejo davkoplačevalci. Pravično je, da se blago plačuje toliko, kot ga porabimo, to pa pri plačevanju preko davkov ni mogoče.
Brezplačna elektrika je nepravična, neučinkovita in ustavnopravno neprimerna rešitev.
Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Sem pravkar hotel dati isti predlog, ceprav ze pred leti sem dajal podobne predloge, ker vem, da je to mozno, saj ze Nikola Tesla je govoru o brezplacni elektriki in vem, da je to mozno, samo lobiji bi te ubili, ce bi kaj takega dal na trzisce. Golob pa nas je unicil od kar je prisel na oblast, saj prej smo imel skoraj zastonj elektriko in govorim o elektriki za gospodinjstvo in v omejeni kolicini zastonj, ostalo bi se placalo po normalni ceni, sploh dandanes po tako povisacni ceni elektrike bi jo lahko komot dali zastonj, ker so jo prevec podrazili in razliko naj placajo tisti bogati, ki najvec trosijo elektrike, Tisti ki sparamo in porabimo minimalno bi jo lahko imeli zastonj, oziroma del omreznine, bi slo za placilo elektrike, ker pac vem kako deluje ekonomija in finance, samo eni pac ne znajo tega izracunati in mislijo, da ni mogoce ali so pac nesposobni.
Številka je prevelika, sicer pa se strinjam; vsaj 100 kWh bi bilo v redu.
Mnogo gospodinjstev ima vsaj nekatere mesece porabo po 300 kWh. Tako darilo bi za njih pomenilo konec varčevanja, in to na račun davkoplačevalcev. Navedena energija namreč ustreza porabi povrečnega gospodinjstva.
Po mojem je to prevelik strošek za državo.