12. 8. 2022
Odziv Ministrstva za javno upravo
Zakon o inšpekcijskem nadzoru v 20. členu ureja pooblastilo inšpektorja – vstop v prostore, objekte in k napravam zavezanca. Ta člen določa, da ima inšpektor pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače določeno. Zavezanec pa lahko inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore. Če zavezanec brez opravičenih razlogov ne dovoli vstopa v prostore ali objekte, kjer se dejavnost opravlja, ima inšpektor pravico vstopiti v prostor mimo volje zavezanca ob pomoči policije. Stroške vstopa in morebitno škodo, ki pri tem neizogibno nastane, nosi zavezanec.
Prvi odstavek 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru pa določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep.
Na podlagi navedenega ne drži trditev, da se morajo inšpektorji pred opravljanjem inšpekcijskega nadzora predhodno najaviti, do takrat pa naj bi zavezanci dokumentacijo, prostore in opremo uredili tako, da kršitve ni mogoče ugotoviti.
Ministrstvo za javno upravo meni, da sprememba zakonodaje v tem delu ni utemeljena oziroma potrebna.
Kar zadeva navedbo o neprimernih orodjih državnih organov za ukrepanje (v primeru izpusta onesnažene vode v vodotoke) pa je predlog napisan presplošno, da bi se bilo mogoče glede njega opredeliti. Prav tako to vprašanje po vsebini ne sodi v pristojnost Ministrstva za javno upravo.