Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Agencija za varnost prometa, AMZS

578 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

V Sloveniji ne vem zakaj obstaja Agencija za varnost prometa. Ustanovljena je bila 1. 9. 2000. Njen glavni namen je varnost prometa, osrednja naloga pa preventivne naloge varnosti, analitsko raziskovalne ipd.

 

Agencija za varnost prometa ima

- direktorja

- svet agencije

- 6 sektorjev

 

Vsak sektor ima svojo tajnico. In nekaj strokovnih delavcev.

 

Zakaj naloge Agencije za varnost prometa ne pripojimo AMZS? Lastnica je Avto-moto zveza Slovenije, največja nevladna organizacija v RS na področju prometa.

 

Glavni razlog, zakaj tako mislim, je ta, da ima AMZS mnogo večje strokovnjake, kateri bi lahko delovali na vseh področjih, kot deluje AVP.

 

Kaj AVP sploh počne? Ničesar, kar ne bi bila bolj sposobna tudi Avto-moto zveza Slovenije. Celo več - ker je AVP državni, se tja stekajo neki nestrokovni kadri, agencija dela samo za to, da dela. Naredi nekaj objav na facebook-u, nekaj plakatov po mestu ter na leto "nauči" okoli 100 učiteljev vožnje različnih kategorij. Za vsakega dobi plačano okoli 2.000 EUR.

 

Ne vidim smisla, da plačujemo toliko kadra, ko pa imamo na AMZS mnogo bolj strokoven kader. In bi funkcijo, ki jo opravlja AVP, s preoblikovanjem opravila tudi AMZS veliko bolje.

Ampak gre za službe - več je stavb, več je direktorjev, več je tajnic ... in drugega nestrokovnega kadra.

 

Državljani res nepomembno plačujemo AVP.

 

24 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sigismund475 17 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 8. 2022

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21; v nadaljnjem besedilu: ZDU-1) v 1. členu določa, da upravne naloge kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje državna uprava.

Skladno z določbo 14. člena ZDU-1 upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote, pri čemer se ustanovi:

  • ministrstvo za opravljanje upravnih nalog na enem ali več upravnih področjih,
  • organ v sestavi za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog oziroma če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo strokovne samostojnosti pri opravljanju nalog, in
  • upravna enota za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno.

Javna agencija se lahko, skladno z določbo 15. člena ZDU-1, ustanovi za opravljanje upravnih nalog v skladu s posebnim zakonom, ki ureja javne agencije:

  • če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnem organu (npr. ministrstvo, organ v sestavi,…), zlasti če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali
  • če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.

Javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog lahko z zakonom ali na podlagi zakona, v primerih iz prejšnjega odstavka, pridobijo tudi druge osebe javnega prava, posamezniki in pravne osebe zasebnega prava. Če zakon dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več fizičnih oziroma pravnih oseb, se izbira opravi na javnem natečaju.

Pri izvajanju javnih pooblastil imajo nosilci javnih pooblastil pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Glede na navedeno določbo 15. člena ZDU-1, je v prvem odstavku 2. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02, 51/04 – EZ-A in 33/11 – ZEKom-C; v nadaljnjem besedilu: ZJA) določeno, da se javna agencija ustanovi za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika, pri čemer sta temeljna kriterija za ustanovitev javne agencije naslednja:

  • če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog iz prvega odstavka 2. člena ZJA, kot bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnem organu, zlasti če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali
  • če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.

Javna agencija se, skladno z določbo drugega odstavka 4. člena ZJA,  lahko ustanovi le v primeru, ko z organizacijsko obliko organa v sestavi ministrstva ne bi bilo mogoče uresničiti cilja iz prve alinee prejšnjega odstavka.

Nadalje tudi Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVoz-1) v 4. členu določa, da regulatorne, razvojne, strokovne in druge naloge s področja voznikov, vozil, analitsko-raziskovalnih nalog, povezanih z varnostjo cestnega prometa, preventive, vzgoje, usposabljanja v cestnem prometu, neodvisnega raziskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč ter strokovnih nalog za pripravo in izvedbo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, izvaja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. V imenu Republike Slovenije uresničuje ustanoviteljske pravice in izpolnjuje obveznosti Vlada Republike Slovenije. Glede vprašanj organizacije in delovanja Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, ki z Zakonom o voznikih niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.

Naloge, ki jih opravlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, so določene v 9. členu ZVoz-1, kjer je določeno, da javna agencija na podlagi javnega pooblastila opravlja naslednje naloge:

  1. izdaja odločb, izbira in pooblaščanje organizacij za opravljanje nalog s področja voznikov in vozil ter strokovni nadzor nad njihovim delom;
  2. vodenje in upravljanje zbirk podatkov in evidenc homologiranih vozil, evidenc izdanih potrdil o skladnosti, zbirk podatkov in evidenc izdanih dovoljenj s področja dodatnega usposabljanja voznikov, registra šol vožnje, evidenc o opravljenih preizkusih usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu, evidenc o opravljenih izpitih in preizkusih usposobljenosti za kontrolorje in vodje tehničnih pregledov ter referente, neodvisnega preiskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom, vzgojnih in preventivnih akcij, kolesarskih izpitov in tekmovanj, priznanj in nagrad;
  3. zagotavljanje opravljanja vozniških izpitov;
  4. naloge s področja ugotavljanja skladnosti vozil.

Strokovne naloge javne agencije so:

  1. izvajanje izobraževalnih programov s področja voznikov in vozil;
  2. načrtovanje, vodenje in usklajevanje strokovnih nalog s področja varnosti cestnega prometa, potrebnih za izvajanje nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, ter izvedbenih načrtov, ki zahtevajo sodelovanje državnih organov, lokalnih skupnosti, drugih organizacij, civilne družbe in strokovnjakov za varnost cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: strokovnjaki);
  3. razvijanje in pospeševanje prometne vzgoje, izdajanje in priprava prometno vzgojnih publikacij in drugega gradiva (letaki, plakati, brošure, filmi, spletno gradivo ipd.), razvijanje in izvajanje preventivnih programov, kampanj in akcij za varnost cestnega prometa;
  4. strokovna pomoč in sodelovanje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni, koordinacija in spremljanje njihovih aktivnosti, zagotavljanje preventivnih gradiv in možno sofinanciranje preventivnih aktivnosti na lokalni ravni.

Analitsko-raziskovalne naloge javne agencije so:

  1. priprava analiz in poročil, ocenjevanje stanja varnosti cestnega prometa in sodelovanje pri oblikovanju politike na tem področju;
  2. proučevanje, načrtovanje, analiziranje in predlaganje strokovnih podlag za izdelavo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ter drugih strateških dokumentov in predpisov s tega področja;
  3. organiziranje in opravljanje analitskega in raziskovalnega dela ter izdajanje strokovnih mnenj in ekspertiz o varnosti cestnega prometa, pa tudi spodbujanje raziskovalnega dela na tem področju pri drugih izvajalcih.

Javna agencija opravlja tudi naslednje naloge:

  1. načrtovanje, organizacija in izvajanje neodvisnega raziskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč;
  2. preverjanje varnosti cestne infrastrukture v vseh fazah načrtovanja in obratovanja, ki temelji na presoji idejne zasnove in projektne dokumentacije ter pregledu obstoječe cestne infrastrukture;
  3. organiziranje usposabljanja izvajalcev programov usposabljanja, določenih s tem zakonom, ter razvijanje in izvajanje različnih oblik dodatnega usposabljanja udeležencev v cestnem prometu;
  4. organiziranje in razvijanje mednarodnega sodelovanja na področjih voznikov, vozil, preventivnega, vzgojnega in raziskovalnega dela ter na drugih področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa;
  5. sodelovanje z raziskovalnimi in vzgojno-izobraževalnimi zavodi, gospodarskimi organizacijami in združenji, državnimi organi, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lokalnih skupnostih ter s posameznimi znanstvenimi delavci in strokovnjaki, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa;
  6. sodelovanje z nevladnimi in drugimi organizacijami civilne družbe, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa, ter sofinanciranje njihovih preventivnih aktivnosti;
  7. podeljevanje priznanj in nagrad na področju preventive, vzgoje in varnosti cestnega prometa;
  8. druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa.

Skladno z navedenim je naloge, ki jih skladno z določbo 9. člena ZVoz-1 opravlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, mogoče opravljati:

  • z ustanovitvijo organa v sestavi za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog,
  • z ustanovitvijo javne agencije, če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnem organu (npr. ministrstvo, organ v sestavi,…), zlasti če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog, ali
  • s podelitvijo javnega pooblastila z zakonom ali na podlagi zakona drugi osebi javnega prava, posamezniku in pravni osebi zasebnega prava, če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnem organu (npr. ministrstvo, organ v sestavi,…), zlasti če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.

Komentarji