16. 1. 2023
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Navedeno tematiko trenutno ureja Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07 in 130/22 — ZVPot-1, v nadaljevanju besedila: ZVPNPP) v poglavju "Zavajajoče poslovne prakse" od 5. do 7. člena. V prvem odstavku 5. člena je določeno, da se poslovna praksa šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, Čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer:
- glede obstoja ali narave izdelka;
- glede glavnih značilnosti izdelka, na primer njegove razpoložljivosti, prednosti, tveganj, izvedbe, sestave, dodatkov, poprodajnih storitev za potrošnike in obravnavanja pritožb, postopka in datuma izdelave ali dobave, dostave, primernosti za namen, uporabe, količine, specifikacije, geografskega ali tržnega porekla ali rezultatov, ki se lahko pričakujejo od njegove uporabe, ali rezultatov in stvarnih značilnosti preizkusov ali pregledov izdelka;
- glede obsega obveznosti podjetja, motivov za uporabo določenih poslovnih praks in narave prodaje, kakršne koli izjave ali znaka v povezavi s posrednim ali neposrednim sponzorstvom ali odobritvijo podjetja ali izdelka;
- glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti;
- glede potrebe po storitvi, nadomestnem delu, zamenjavi ali popravilu;
- glede narave, lastnosti in pravic podjetja ali njegovega zastopnika, na primer njegove identitete in premoženja, kvalifikacij, statusa, odobritve, članstva ali povezav ter imetništva pravic intelektualne lastnine ali nagrad in priznanj, ki jih je prejel;
- glede pravic, ki jih ima potronik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, vključno s pravico do zamenjave blaga vračila kupnine, garancije, stvarnih napak in nepravilno opravljenih storitev ali drugih tveganj, s katerimi se lahko sreča.
ZVPNPP v 12. členu določa, da so za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona pristojni Tržni inšpektorat Republike Slovenije in drugi inšpekcijski organi v skladu s svojimi pristojnostmi. Če tržni inšpektorat ali drug pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja.
Iz navedenega izhaja, da je zavajajoče oglaševanje prepovedano. To je vsako oglaševanje izdelkov ali storitev, ki vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali druge podobne zavajajoče sestavine in izkorišča dejstvo, da potrošniki nimajo ustreznih izkušenj ali znanja.
Poudariti je treba, da ZVPNPP v 2. členu med drugim izključuje uporabo tega zakona v primeru predpisov, ki urejajo varstvo zdravja in vamost proizvodov in se uporablja samo za nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov, če drug zakon, ki ureja posebne vidike nepoštenih poslovnih praks v razmerju do potrošnikov, ne določa drugače.
Za zdravila in prehranska dopolnila ter njihovo oglaševanje je pristojen Zdravstveni inšpektorat za napačno ali zavajajo označevanje živil, ki lahko škodi tudi potrošnikovemu zdravju pa je pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Poleg navedenega pa je potrebno dodati, za ZVPNPP ne ureja razmerji med osebami če ne gre za potrošnika in podjetje ter da bo 26. 1. 2023 ZVPNPP nadomestil Zakon o varstvu potrošnikov, ki pa navedenega področja ne ureja drugače, kot je urejeno sedaj.
Ministrstvo je predlog preučilo in ugotovilo, da je predmetna problematika že zakonsko urejena v skladu z evropsko zakonodajo in zato ni potrebe za dodatno zakonsko urejanje.