Sprememba ZKZ - Male solarne elektrarne na nekvalitetnih kmetijskih zemljiščih
Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) trenutno dopušča postavitev (citiram) "mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35" (glej člene 3.č, 3.e in 45. ZKZ).
V pogovorni slovenščini, zakon dopušča postavitev vetrnih elektrarn (seveda ob spoštovanju drugih predpisov) na nekvalitetna kmetijska zemljišča.
Predlagam, da v smislu prehoda na trajnostno in zeleno oskrbo z energijo, spremenite citirani izsek ZKZ na način, da se izbriše besedo "vetrna".
S to malo spremembo bi naredili veliko revolucijo v smislu trajnostne oskrbe z energijo, saj bi poleg že mogočih vetrnih dopustili tudi postavljanje malih fotovoltaičnih elektrarn na nekvalitetna kmetijska zemljišča, in poleg energetske neodvisnosti zagotovili dodaten vir prihodka slovenskim kmetom (ki imajo v lasti obilo nekvalitetnih kmetijskih površin) in s tem neposredno zagotovili tudi ohranjanje življenja na podeželju.
Kakšen je bil epilog? Golob je obljubljal poenostavitve ampak takrat še ni bil PV!
Hvala lepa za odgovor.
Če je možno, bi prosil, da me o pripravi sprememb obvestite, da se bom lahko vključil v javno razpravo pri pripravi novega predpisa.
Zelena energija ne obstaja.
Že z hidroelektrarnam posegamo v naraven pretok vodotokov. Sedaj bi vse naravne zelene površine radi pokrili z nečim kar vam bo prineslo cenejšo elektriko???
Se res ne zavedate, da bo to na dolgi rok EN VELIK PROBLEM!!! Ne samo za nas, ampak tudi za vse naravne prebivalce travnikov in gozdov.
Po eni strani si želite zelene energije, po drugi bi pa z veseljem uničili vse kar je naravno. Gledate pa samo za par let naprej in izključno v svojo lastno korist, zato da bo cena električne položnice manjša.
Nimate pa vizije, da bodo vsi ti deli za pridobivanje kvazi zelene energije enkrat dotrajali, da jih po vsej verjetnosti ne bo mogoče reciklitati in bodo po vaši zaslugi zakopani nekje pod zemljo, kjer bodo ob vsakem dežju v podtalnico stekale kemikalije in strupi, ali pa bodo zažgani, in bodo vaši otroci, vnuki ali pravnuki te kemikalije potem vdihovali. Trpelo bi rastlinstvo, trpel bi živalski svet in trpeli bi ljudje.
Vse to zaradi cenejše elektrike.
Pozdravljeni
V mojem predlogu ne govorim o zeleni energiji.
V mojem predlogu govorim o možnosti ekonomskega izkoriščanja nekvalitetnih kmetijskih zemljišč za koristno dejavnost (pridobivanja elektrike), ki je trenutno z zakonom nedovoljena.
Lahko delm z vami skrb, kako se bo ob koncu življenjske dobe fotovoltaičnih panelov rešilo njihovo reciklažo, vendar upam, da se strinjate z mano, da imajo vsi današji viri pridobivanja elektrike enak ali večji problem?
Dejstvo, ki ga ni moč zanikati, je, da človek rabi vedno več elektrike, in da se je treba problema lotevatii na obeh koncih: na enem porabiti manj, na drugem pa proizvesti več. Le tako se bo ponudba izenačila s povpraševanjem, in bo zagotovljena stabilnost cen.
Meni gre pri tem predlogu samo taka slika po glavi - www.youtube.com/watch
Mogoče je za nas neko zemljišče nekvalitetno, ker bi ga na vsak način radi izkoristili, da nam prinese denar. Razumljivo. Ampak počasi bo naša narava popolnoma pozidana, popolnoma spremenjena in grda.
Preučiti možnost shranjevanja energije za nočni čas, primer slabega vremena.
In pa seveda povečati kapciteto omrežja.
Pozdravljeni
Se strinjam, da je lokalna hramba bistvenega pomena. Povsem neracionalno je, da čez dan proizvedeno elektriko preko daljnovodov transportiramo stotine kilometrov daleč, ponoči pa drugo elektriko preko stotin kilometrov vračamo na lokacijo, kjer je poraba.
Kmetijska zemljišča bomo še krvavo potrebovali. Kaj ni dovolj drugih, že uničenih? Strehe, parkirišča, navsezadnje nad cestami, ...
Hvala lepa za komentar. Se strinjam z vašim mnenjem, moram pa dodati, da postavitev fotovoltaičnih panelov nad kmetijskim zemljiščem v ničemer ne vpliva na njegovo produktivnost ali izrabo. Zemljišča z boniteto pod 35 so sicer primerna skora izključno za pašo, vendar tudi ta ni težava pod paneli (pa še živina je v senci).
Fotovoltaične panele na vsako hišo nadstrešek, drvarnico in neobdelano zemljo. Včasih se je še kakšne naklone upoštevalo, zdaj je tudi to izgleda nepomembno.
V fotovoltaiki ni rešitve pri čemer je dober primer Nemčija. Ekološki so pa samo če verjamete v pravljice, samo danes je eko nekaj kar nima izpuha/dimnika, če ga ima na nek način drugje pa to ni pomembno.
Hvala lepa za komentar
Se načeloma strinjam z dvomom glede včasih dvomljive "zelenosti" elektrike iz fotovoltaike.
Moj predlog ne zagovarja fotovoltaike zaradi ekologije, ampak zaradi dolgoročne vzdržnosti energetskega sistema. Preiti moramo namreč v razpršeno proizvodnjo čimbližje ponoru (porabniku), po možnosti tudi z razpršeno hrambo za obdobje, ko lokalne proizvodnje ni (na primer ponoči).
Primera Nemčije, ki ga navajate, sicer ne razumem.
Nemčija ima veliko fotovoltaike (čeprav je ta šele tretji obnovljivi vir po velikosti). Pri obnovljivih virih ima sicer še več vetrnih elektrarn, in kot drugi vir proizvodnjo energije iz biomase.
Bi pa tukaj lahko izpostavil, da ima Slovenija glede biomase praktično neizkoriščen potencial (gozda imamo zelo veliko, večina novogradenj pa se zaradi trenutne cenovne politike ogreva na toplotno črpalno na elektriko).
Nekvalitetna kmetijska zemljišča ne obstajajo. Obstojajo pa "nekvalitetni" kmetje, ki ne znajo upravljati s takimi zemljišči.
Če lahko nekateri iz puščave naredijo zeleno oazo polno dreves s hrano, lahko tudi na naših zemljiščih, a potrebna je izobrazba, znanje permakulture itn. Primer je sepp holtzer iz Avstrije, ki goji mandarine na 2000 metrih nadmorske višine...
Nekvalitetna kmetijska zemljišča seveda obstajajo. Je pa res, da jih bi bilo z obilnimi vlaganji spremeniti v obdelovalna zemljišča. Vprašanje je le, ali se tako vlaganje poplača iz cene pridelkov, ki tam zrastejo.
Moj predlog sicer nima namena obravnavati kmetijske politike, ampak samo omogočiti dopolnilno možnost rabe, ki v ničemer trajno ne posega v kmetijsko zemljišče, saj se po koncu življenjske dobe vse skupaj odmontira stran.
V sosednjih državah postavljanje fotovoltaičnih panelov na kmetijskih zemljiščih ni težava, to počnejo tako v Avstriji kot v Italiji. V Franciji postavljajo fotovoltaične elektrarne nad vinogradi, in tako poleg proizvodnje elektrike dosežejo še dva pozitivna učinka za vinogradništvo, in sicer zaščiti trte pred sončnim ožigom in pred točo (ko je že govora o inovativnem kmetovanju).
www.vitisphere.com/news-96106-2000-m-of-photovoltaic-panels-set-to-cover-vineyards-in-bordeaux.html
Pozitivni primeri že obstajajo, možno je tudi postavljanje sončnih elektrarn: agrobiznis.finance.si/8986783/Agrovoltaika-prvic-12-let-pozneje
Hvala za komentar.
Prilagam izsek teksta iz posredovanega članka "zemljišče pa je z MFE opredeljeno kot stavbno zemljišče z industrijskim objektom in temu primerno obdavčeno.".
Moj predlog je točno to, da bi zemljišča ne bilo treba trajno spremeniti v namembnosti za industrijsko, če nanj postavimo fotovoltaično elektrarno.