12. 8. 2022
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V zvezi s prepovedmi določenih materialov ali proizvodov na trgu v Sloveniji, vam pojasnjujemo, da je trg Republike Slovenije del notranjega trga EU. Prosti pretok proizvodov je nujen za zagotavljanje delovanja notranjega trga, ki ostaja temelj konkurenčnosti podjetij EU in izbire za potrošnike, zato je za določene ukrepe, kot so prepovedi dajanja na trg proizvodov, nujno usklajeno ukrepanje. Zaradi pomanjkanja ustreznih in celovitih pravil notranjega trga lahko države članice ali industrije razvijajo pobude, ki poslabšajo delovanje notranjega trga, saj povzročajo morebitne ovire, razdrobljenost in neusklajene pristope ter neenake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. Slovenija sama ne bi mogla izvajati ukrepov takega obsega, ne da bi ustvarila razlike v zahtevah za podjetja in ovire za prosti pretok proizvodov, regulativno breme in čezmerne stroške poslovanja. Poleg tega bi se na splošno zaradi posamičnega ukrepanja le na ravni držav članic neizogibno izoblikovala različna orodja, zaradi katerih bi izbira potrošnikov postala bolj zapletena. V primeru individualnega ukrepanja držav članic je zelo visoko tveganje nastanka različnih konkurenčnih sistemov, ki temeljijo na različnih metodah in pristopih, zlasti za proizvode, s katerimi se trguje na celotnem notranjem trgu. Tako se lahko le z ukrepanjem na ravni EU določijo usklajene zahteve glede proizvodov in zahteve glede informacij o vidikih trajnosti, ki se uporabljajo po vsej EU. S tem se zagotovi prosti pretok blaga, potrošnikom pa ustrezne in zanesljive informacije o trajnostnih in krožnih značilnostih izdelkov, ne glede na to, v kateri državi članici se kupijo. Določitev zahtev na ravni EU ima jasno dodano vrednost, saj se tako vzpostavi usklajen in dobro delujoč notranji trg v vseh državah članicah, s tem pa enaki konkurenčni pogoji za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu.
Odpadke je prepovedano odmetavati ali jih puščati v okolju ter z njimi nenadzorovano ravnati. Tudi odpadno steklo ima škodljiv vpliv na okolje in zdravje ljudi, saj je predvsem v sončnem in sušnem obdobju, zaradi učinka leče, lahko vzrok za požar.
Pri ocenjevanju uporabe materialov in proizvodov glede škodljivosti okolja, je potrebno na življenjski krog teh gledati celostno. Tako so v primerjavi s steklenicami plastenke lažje in za transport primernejše, transportira se več proizvodov hkrati, posledično so emisije izpustov škodljivih snovi nižje kot pri prevozu enakega blaga v stekleni embalaži.