Predlagam, da se sprejme zakon o prenehanju uporabe plastenk.
Glede na to, da smo v preteklosti lepo živeli brez plastenk in ob dejstvu, da so plastenke izredno škodljive od proizvodnje naprej, predlagam, da se njihova uporaba prepove do 31.12.2023.
Steklenice so zdrave za ljudi in lažje jih je ponovno uporabiti. Prav tako napačno odvrženo steklo nima tako škodljivega vpliva na okolje, kot plastika.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V zvezi s prepovedmi določenih materialov ali proizvodov na trgu v Sloveniji, vam pojasnjujemo, da je trg Republike Slovenije del notranjega trga EU. Prosti pretok proizvodov je nujen za zagotavljanje delovanja notranjega trga, ki ostaja temelj konkurenčnosti podjetij EU in izbire za potrošnike, zato je za določene ukrepe, kot so prepovedi dajanja na trg proizvodov, nujno usklajeno ukrepanje. Zaradi pomanjkanja ustreznih in celovitih pravil notranjega trga lahko države članice ali industrije razvijajo pobude, ki poslabšajo delovanje notranjega trga, saj povzročajo morebitne ovire, razdrobljenost in neusklajene pristope ter neenake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. Slovenija sama ne bi mogla izvajati ukrepov takega obsega, ne da bi ustvarila razlike v zahtevah za podjetja in ovire za prosti pretok proizvodov, regulativno breme in čezmerne stroške poslovanja. Poleg tega bi se na splošno zaradi posamičnega ukrepanja le na ravni držav članic neizogibno izoblikovala različna orodja, zaradi katerih bi izbira potrošnikov postala bolj zapletena. V primeru individualnega ukrepanja držav članic je zelo visoko tveganje nastanka različnih konkurenčnih sistemov, ki temeljijo na različnih metodah in pristopih, zlasti za proizvode, s katerimi se trguje na celotnem notranjem trgu. Tako se lahko le z ukrepanjem na ravni EU določijo usklajene zahteve glede proizvodov in zahteve glede informacij o vidikih trajnosti, ki se uporabljajo po vsej EU. S tem se zagotovi prosti pretok blaga, potrošnikom pa ustrezne in zanesljive informacije o trajnostnih in krožnih značilnostih izdelkov, ne glede na to, v kateri državi članici se kupijo. Določitev zahtev na ravni EU ima jasno dodano vrednost, saj se tako vzpostavi usklajen in dobro delujoč notranji trg v vseh državah članicah, s tem pa enaki konkurenčni pogoji za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu.
Odpadke je prepovedano odmetavati ali jih puščati v okolju ter z njimi nenadzorovano ravnati. Tudi odpadno steklo ima škodljiv vpliv na okolje in zdravje ljudi, saj je predvsem v sončnem in sušnem obdobju, zaradi učinka leče, lahko vzrok za požar.
Pri ocenjevanju uporabe materialov in proizvodov glede škodljivosti okolja, je potrebno na življenjski krog teh gledati celostno. Tako so v primerjavi s steklenicami plastenke lažje in za transport primernejše, transportira se več proizvodov hkrati, posledično so emisije izpustov škodljivih snovi nižje kot pri prevozu enakega blaga v stekleni embalaži.
Jaz bi to malo spremenil.
Izdelkom, ki imajo vsaj delček plastične embalaže, bi dodal trošarino (npr. 5%). Ne glede na to, ali je plastika vračljiva ali ne.
Izdelki, ki je nimajo, pa bi bili subvencionirani z naslova trošarin na plastiko.
Tajvan do 2030 brez plastike:
www.weforum.org/agenda/2018/02/taiwan-commits-to-banning-plastic-items-by-2030
Niso problem toliko plastenke. Večji problem je da ne želimo plastenk predelat v nove manj pomembne produkte. Ko so Tajvancem povedal in pokazal kje ga lomijo, so zagnali sistem predelave plastenk iz katerih delajo stvari, ki se jim še sanjalo ni da se da in da so popolnoma kul.
Ko bomo imeli v EU in Sloveniji politike z vestjo in smiselnimi nazori ter prioritetami, bodo lobije odslovili in se postavili v bran okolju, živalim in človeku. Do takrat pa lahko gledamo kako je profit bolj pomemben kot okolje.
Podpiram,
pivo iz steklenice je neprimerno boljše kot iz plastenke ali pločevinke. Trgovci pa so z regulacijo cen na pravih mestih izrinili vračljivo embalažo iz prometa.
Razumem kam merite s predlogom in se strinjam, da morajo proizvajalci menjati embalažo s katero pakirajo svoje izdelke. A veliko večji problem so plastični izdelki, ki jih ni mogoče reciklirati. Recimo zobna ščetka. Plastična stane od 1€ in gor.. lesena pa od 4€ in gor. Cene izdelkov z razgradljivo vsebino bi lahko bile subvencionizirane s strani države.
Prosim če lahko razložite kako so vam predstavili da se zobne ščetke ne da reciklirat. Hvala za vaš odgovor.
Zelo lepo napisano, a 100lit tekočine v stekleni embalaži tehta okrog 200 kg - v plastični pa? Verjetno izdelava ene plastenke stane v primerjavi z steklenico?? Reciklaža zavržene steklenice pa verjetno traja celo neprimerno dlje, čemu?? Aja mikro plastika - kaj pa izpuh od nafte in njenih derivatov? V kolikor bi reciklirali plastenke kot jih sosedje kjer je vsaka vredna 50lip bi bilo bolje. Kadar grem v hribe kupim plastenko z vodo in ne ker doma nimam vode, a ker se mi ne splača kupit plastenke za večkratno uporabo za 8Eur, ko pa dobim komplet za 0,50Eur.
No tudi pri nas se plastenke in pločevinke vračajo. Nekatere trgovine imajo postavljen avtomat vrneš in dobiš dobroimetje ki pa porabiš v trgovini.
Kje so te trgovine za vračanje plastenk in prejetje dobroimetja? A ni to samo Spar na Vrhniki?
enako za vso nerazgradljivo embalažo...