Vem, da je bil ta predlog podan že stokrat, ampak se še ni nič spremenilo.
Predlagam ukinitev vsakršnega oglaševanja na jumbo plakatih (z izjemo predvolilnih plakatov političnih kandidatov, kar je itak enkrat na 4 leta). Torej vsak jumbo plakat ob cesti ali avtocesti samo onesnažuje okolje ter moti voznika in ga distraktira od vožnje. Poglejte na zahod, tam plakatov ni.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za infrastrukturo na področju cest zaključuje temeljito zakonsko preobrazbo, ki bistveno presega zgolj prvotno načrtovano novelacijo sedanje zakonodaje. Zaradi zagotavljanja legitimnosti, kakovosti in učinkovitosti predlaganih rešitev, ob upoštevanju možnosti njihovih uresničevanj, je bilo v postopku priprave predloga novega zakona omogočeno sodelovanje širokemu krogu subjektov.
V prvotnem konceptu rešitev je bil predlagan »varovalni pas za postavljanje objektov za oglaševanje ob državnih cestah«, ki naj bi bil bistveno širši od sedanjega varovalnega pasu ceste, v katerem so regulirani dopustni gradbeni in drugi posegi. Glede na to, da je problematiko oglaševanja v odprtem prostoru uredil novi Zakon o urejanju prostora, ki je bil sprejet 17. 12. 2021 in se je začel uporabljati s 1. 6. 2022, je bil predlog omenjenih varovalnih pasov za oglaševanje umaknjen iz predloga novega zakona o cestah. Zakon o urejanju prostora namreč omejuje oglaševanje zunaj poselitvenih območij in sicer prepoveduje postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje v območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Ker je namenska raba zemljišč v predlaganem varovalnem pasu, kjer bi bilo reklamiranje prepovedano, identična, ni potrebe po dodatni regulativi oziroma dvojni prepovedi postavljanja teh objektov.
Z noveliranimi zakonskimi rešitvami je postavljanje oziroma uporaba objektov za oglaševanje v območju državne ceste (cestno zemljišče z varovalnimi pasovi) zunaj naselij prepovedana. V območju ceste naj bi bile dopustne le izjeme za postavitev objekta za oglaševanje in sicer samo v primeru, da ima objekt za oglaševanje funkcijo usmerjanja k gospodarskemu subjektu in se namešča tik, ob ali na stavbi gospodarskega subjekta, ki ima sedež v tej stavbi, stavba pa se nahaja v varovalnem pasu ceste in je dostopna preko cestnega priključka iz te ceste. Kot druga izjema naj bi bili dopustni reklamni stebri v območju kompleksa gospodarskega subjekta, katerih vsebina je lahko le logotip gospodarskega subjekta in druge pomembne informacije (cene goriv, delovni čas, itd.).
Nove predlagane zakonske rešitve dosledno upoštevajo načelo sorazmernosti, ki zahteva presojo upravičenosti oziroma nujnosti, primernosti in proporcionalnosti predpisovanja obveznosti in poseganje v pravice in svoboščine za doseganje ciljev, ki jih ni mogoče doseči z drugimi blažjimi posegi. Oglaševanje je treba sprejemati kot gospodarsko dejavnost, saj je eno izmed najpomembnejših tržno komunikacijskih orodij sodobnih podjetij. Ker ta panoga deluje po principu »bodite vidni« je logično, da je njen lokacijski pritisk v območje cest. Tovrstnih oglasnih objektov oziroma površin ni in tudi v bodoče ne bo mogoče v celoti prepovedati, treba pa jih je premišljeno in argumentirano omejiti. V okviru novih rešitev je tudi predlog, da izdaja soglasja upravljavca državne ceste za postavitev tovrstnih objektov v naselju ne bo dopustna, če je z občinskim prostorskim aktom oglaševanje prepovedano.
Zakon o urejanju prostora ZUreP-3 je s 35. členom, na podlagi katerega je prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje izven poselitvenih območij (ne glede na to, kaj v zvezi s tem določajo prostorski izvedbeni akti), naslovil, najbolj pereč vidik oglaševanja, in sicer posege v odprtem prostoru (ne le gradnjo objektov, ampak tudi vse druge vrste fizičnega oglaševanja na kozolcih, balah sena, večjih predmetih, ipd). Urejanje oglaševanja v mestih in naseljih ostaja v pristojnosti občin in je povezano s sprejemanjem odločitev o urejenosti mesta ali naselja na lokalni ravni.
Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, ki je vzpostavila delovno skupino precejšnjega števila občin, pripravilo vzorčni primer Odloka o urejenosti naselij in krajine, ki je pravo mesto za ureditev pravil v zvezi z oglaševanjem na lokalni ravni. Med Priporočili je predstavljen testni primer Odloka o urejenosti naselij in krajine Občine Solčava za področje ograj, oglasnih posegov in pomožnih objektov.
Priporočila so dostopna tukaj.
Do 31. 12. 2023 je dovoljeno postavljati objekte za oglaševanje v skladu s pravili, ki so določena v občinskih prostorskih izvedbenih aktih (občinski prostorski načrt - OPN, občinski podrobni prostorji načrt - OPPN). Veliko veljavnih OPN že prepoveduje postavitev objektov za oglaševanje izven naselij.
Poleg ZUreP-3, vprašanje postavljanja objektov za oglaševanje naslavljajo še druga dva zakona: Zakon o kmetijskih zemljišči in Zakon o cestah.
Zakon o kmetijskih zemljišči (: ZKZ) v svojem 3.č členu dopušča, da se na kmetijskih zemljiščih (ki so določena z občinskim prostorskim aktom) dopušča zgolj opravljanje kmetijske dejavnosti, ter umeščanje posameznih objektov, ki služijo za potrebe opravljanja kmetijske dejavnosti. Tako je na zemljiščih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska zemljišča, in niso v poselitvenih območjih (mesta, naselja in posamična poselitev), prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za namene oglaševanja. To je potrdila tudi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije 3. oktobra 2017, ki je odločilo, da na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno postavljanje reklamnih panojev, saj to ni skladno z namenom in rabo kmetijskih zemljišč.
Zakon o cestah (ZCes) v svojem 78. členu prepoveduje postavljanje in uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja. Kljub temu ZCes v nadaljevanju daje posamezne izjeme.
