Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Slovenščina na delovnem mestu

990 OGLEDOV 57 KOMENTARJEV

Država naj poostri pogoje za delovno vizo v smislu znanja slovenskega jezika na delovnem mestu. Bolj, kot je delovno mesto povezano z delom s strankami, višja stopnja znanja jezika naj se zahteva (pa ne samo na papirju, tudi dokazati morajo svoje znanje). Žal to ni več samo problem v gostinstvu, pač pa na skoraj vseh področjih (dostavljalci, monterji, trgovci, šoferji, komercialisti, posredniki...). Ne zdi se mi primerno, da imajo v Sloveniji s slovenskimi strankami opravka ljudje, ki jezika niti ne razumejo niti govorijo. Najmanj kar to odraža je neprofesionalen pristop s strani podjetja do stranke.

95 glasov

14 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR R RubiBubi 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26. 7. 2022

Odziv Ministrstva za kulturo

Menimo, da posebna zaostritev pogojev za delovno vizo v smislu znanja slovenskega jezika na delovnem mestu ni potrebna, saj Zakon o javni rabi slovenščine (Ur. l. RS, št. 86/04 in 8/10) v svojem 14. členu, ki govori o poslovanju strankami, že govori o znanju slovenskega jezika na delovnem mestu, saj pravi:

  1. Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.
  2. Dolžnost zasebnega delodajalca ali delodajalke je, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami:
    • določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine;
    • pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.

Državljani, ki opazijo kršitev teh členov se lahko obrnejo na pristojne inšpekcijske službe. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem prvega odstavka 14. člena izvajata Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije (če stranka ni potrošnik) in Tržni inšpektorat Republike Slovenije (če je stranka potrošnik), nad izvajanjem drugega odstavka 14. člena pa Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Komentarji