Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Strožje sankcije za neplačevanje stroškov v večstanovanjskih stavbah

927 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Sem lastnik stanovanja v dvostanovanjski hiši z urejeno etažno lastnino in sklenjeno pogodbo o medsebojnih razmerjih. Lastnik drugega stanovanja že od leta 2019 naprej ne plačuje nanj odpadlih skupnih stroškov (voda, ogrevanje, zavarovanje, ravnanje z odpadki idr.), zato stroške sam plačujem (npr. stroške ogrevanja na zemeljski plin). Povračilo stroškov za čas med 2019 in 2020 sem uveljavljal pred za to pristojnim sodiščem in z zahtevkom uspel v celoti. Šlo je za znesek, ki z obrestmi, takso in odvetniškimi stroški skupaj znaša približno 1500 EUR. V primerih, kakršen je predočeni, je za potrebe pravde za uveljavljanje povračila stroškov za obdobje enega leta potrebno priložiti od 100 do 150 strani dokumentov. Največji del teh predstavljajo mesečni računi, razdelilniki stroškov in potrdila o plačilih (za vsak posamezni račun, npr. za stroške ogrevanja, je namreč potrebno predložiti dokazilo o plačilu). V primeru, ko hoče lastnik plačnik doseči povračilo neupravičenih stroškov, ki jih ima zaradi dejanj drugega etažnega lastnika, za to porabi veliko časa in energije in mu to predstavlja predvsem strošek, tisti lastnik, ki se plačilu izogiba, pa tudi v primeru zanj neugodne sodbe poleg tega, kar bi že tako ali tako moral plačati, če bi račune redno plačeval, plača le še stroške sodne takse ter priznane odvetniške stroške, ki pa v tovrstnih primerih znašajo največ nekaj 100 evrov (dejanski odv. stroški pa so višji). Obresti od neplačanih računov je lastnik dolžan plačati le, če razdelilnike stroškov redno pripenjaš na oglasno desko ali mu jih posreduješ po pošti. Po uspehu na sodišču, ker lastnik še vedno ni plačeval nanj odpadlih stroškov, sem se v izogib ponovnemu zbiranju dokazov in sodnemu postopku obrnil na stanovanjsko inšpekcijo in se pri tem skliceval na 2. točko 168. člena SZ-1, ki določa, da se z globo od 500 do 1.200 evrov kaznuje za prekršek etažni lastnik-posameznik, ki ne poravnava stroškov upravljanja in drugih stroškov (30. člen). 30. člen SZ-1 (delitev stroškov upravljanja) v 1. odstavku določa, da so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Kljub temu določilu, ki naj bi stanovanjsko inšpekcijo zavezoval k uvedbi postopka, sem dobil pojasnilo, da v tem primeru ne obstajajo okoliščine, ki bi pomenile uvedbo inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti ter, da je za tovrstne zadeve pristojno sodišče.

Z upoštevanjem zgoraj navedenega in prihajajoče zimske draginje, Vladi RS predlagam, da:

 

- spremeni 3. alinejo 3. odstavka 29. člena SZ-1, ki določa, da je za imenovanje upravnika v večstanovanjskih stavbah, kjer to po zakonu ni obvezno potrebno soglasje lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev in sicer tako, da bo za imenovanje (začasnega) upravnika (vsaj v primerih kakršen je opisani) potrebna navadna večina, s čimer bo v primerih, kakršen je opisani, breme izterjave neplačanih stroškov prevzel upravnik oziroma odvetnik, ki ga bo upravnik pooblastil. Na ta način bi bilo celotno breme upravljanja, ki je v takšnih primerih na ramenih enega lastnika, preloženo na ramena strokovnjaka – upravnika. Lastnik namreč ni upravičen do povračila stroškov za čas, ki ga je porabil po krivdi etažnega lastnika, ki mu za skupno nepremičnino ni mar in stroškov ne plačuje

 

ali pa

 

- spremeni 2. točko 168. člena SZ-1, ki določa, da se z globo od 500 do 1.200 evrov kaznuje za prekršek etažni lastnik-posameznik, ki ne poravnava stroškov upravljanja in drugih stroškov (30. člen) in sicer tako, da bo nedvoumno veljala tudi za stavbe z vzpostavljeno etažno lastnino, ki nimajo upravnika (menim, da v tem primeru razlikovanje ni upravičeno) in zanje ta ni obvezen oziroma tako, da bo za stanovanjsko inšpekcijo razumljivo, da je dolžna posredovati tudi v primerih neplačevanja stroškov v od dvo do šest stanovanjskih stavbah, za katere upravnik po zakonu ni obvezen

 

in

 

- da poviša globe v primerih, ko soccialna ogroženost ni vzrok za izogibanje plačilu stanovanjskih stroškov.

34 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR G General 8 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26. 7. 2022

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Z novelo Stanovanjskega zakona v letu 2021 se je soglasje za določitev upravnika v večstanovanjskih stavbah, kjer imenovanje upravnika po zakonu ni obvezno, znižalo iz soglasja vseh (100 %) na soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot 75 % glede na solastniški delež. S tem se je omogočilo lažje imenovanje upravnikov tudi v večstanovanjskih stavbah, kjer imenovanje upravnika po zakonu ni obvezno.

Omenjene odločitve pa ni mogoče uvrstiti med posle povezane z rednim upravljanjem večstanovanjske stavbe, za katere je potrebno soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot 50 % solastniških deležev., zato temu predlogu ni mogoče ugoditi. V večstanovanjskih stavbah, kjer imenovanje upravnika po zakonu ni obvezno in upravnik ni določen, morajo tako etažni lastniki sami zagotoviti izvrševanje vseh poslov, ki po tem zakonu sodijo v krog opravljanja upravniških storitev. Naj še pojasnimo, da tudi v primerih, ko je v stavbi imenovan upravnik, ne drži, da ta prevzema bremena izterjave neplačanih obratovalnih stroškov povezanih s skupnimi deli večstanovanjske stavbe. Stanovanjski zakon zgolj določa, da morajo etažni lastniki upravniku na podlagi izstavljenega mesečnega obračuna ali drugega ustreznega izračuna redno in v roku izpolniti vse obveznosti. Etažnega lastnika, ki zamuja s plačilom, mora upravnik pisno opomniti. Glede same poravnave zapadlih obveznosti pa 71. člen Stanovanjskega zakona določa, da mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, vendar zgolj glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika. Če obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe. Torej, tudi v primeru, ko je v stavbi imenovan upravnik, po Stanovanjskem zakonu upravnik ne vrši samodejno izterjave neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov.

Upravnik je po Stanovanjskem zakonu dolžan izterjavo vršiti le v primeru, če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad (sredstva rezervnega sklada). V tem primeru ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad pa se skladno z namenskostjo sredstev rezervnega sklada lahko izvaja iz sredstev rezervnega sklada, ki je skupna last etažnih lastnikov. Tudi v tem primeru torej stroškov izterjave ne nosi upravnik temveč bremenijo do uspešne izterjave etažne lastnike.

Glede možnosti ukrepanja Stanovanjske inšpekcije pojasnjujemo, da konkretnega primera ne moremo komentirati, lahko pa pojasnimo, da je inšpekciji dana možnost izrekanja glob za prekrške, z globo od 500 do 1.200 evrov se lahko kaznuje za prekršek etažni lastnik-posameznik ki ne poravnava stroškov upravljanja in drugih stroškov (30. člen Stanovanjskega zakona). Pri ukrepanju inšpekcije (2. točka 1. odstavka 168. člena Stanovanjskega zakona) dejstvo ali ima stavba imenovanega upravnika ali ne, ne igra vloge; pomembno pa je dejstvo ali gre za večstanovanjsko stavbo z vzpostavljeno etažno lastnino ali ne.

Komentarji