Časovna omejitev rejništva

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Družinska razmerja, kamor sodi tudi rejništvo, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – ZZZDR-UPB1). Zaradi celovite ureditve družinskega prava v enem predpisu, upoštevajoč aktualne družbene spremembe in pravno politične potrebe je bil pripravljen predlog Družinskega zakonika (DZak), ki je v državnozborskem postopku in s katerim se želi celovito urediti celotno družinsko pravo. Eden izmed osnovnih ciljev predloga DZak je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. S tem se želi zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z DZak skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na sodišča. Najbolj prenovljeno poglavje predloga DZak v primerjavi z veljavno zakonodajo je poglavje o ukrepih za varstvo koristi otrok. Pristojnost za odločanje o ukrepih se deli med center za socialno delo ter sodišča. Ukrepi za varstvo koristi otrok po predlogu DZak so: • nujni ukrepi (o teh odločajo centri za socialno delo), • začasne odredbe (o teh odločajo sodišča), • ukrepi trajnejšega značaja (o teh odločajo sodišča, razen o ukrepu nadzora izvrševanja starševske skrbi, o katerem odločajo centri za socialno delo). Predlog DZak pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanje izvajanja ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti. Rejništvo je tudi v predlogu DZak oblika družinskopravnega varstva otrok, ki se izvaja z nego, vzgojo in oskrbovanjem v tuji družini, to je pri osebah, ki niso otrokovi starši (oziroma posvojitelji), niti skrbniki. Razlika z veljavno ureditvijo je v tem, da bo center za socialno delo lahko odločil o namestitvi otroka v rejništvo le pri odločitvi o nujnem ukrepu za varstvo otrokove koristi, v vseh ostalih primerih o namestitvi otroka v rejništvo bo po novem odločalo sodišče. Po predlogu DZak lahko sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi in če okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno lahko prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Ukrep odvzema otroka staršem lahko po predlogu DZak traja največ tri leta, razen, če sodišče odloči o podaljšanju ukrepa.