19. 7. 2022
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Plinski top, ki ga omenja pošiljatelj predloga vladi, po vsej verjetnosti služi odganjanju ptičev iz sadovnjaka ali vinograda. Zagotovo je dolgotrajna uporaba moteča za okolico, ne služi pa tudi več svojemu namenu, saj se ptice na konstanten hrup oziroma poke navadijo. Po sicer nepreverjenih informacijah plinskih topov za odganjanje ptičev ni več možno kupiti.
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (Inšpekcija za lovstvo) na podlagi obstoječe veljavne zakonodaje glede problematike odganjanja divjadi zaradi preprečevanja škod na kmetijskih površinah s plinskimi topovi nima stvarne pristojnosti. V skladu s 53. členom Zakona o divjadi in lovstvu mora fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
V kolikor prihaja zaradi povzročenega hrupa do motenja oz. kršenja javnega reda in miru, pa so za to pristojni organi, ki urejajo to problematiko.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Živali prosto živečih vrst, ki so v Sloveniji zavarovane so uvrščene na seznam poglavja A priloge 1 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 5. členu določa, da je med drugim prepovedano zavestno vznemirjati živali zavarovanih živalskih vrst.
Po definiciji, navedeni v 4. členu Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, je vznemirjanje, kakršno koli ravnanje, zaradi katerega žival na mestu vznemirjanja preneha gnezditi, prezimovati, se razmnoževati, hibernirati, vzrejati potomce, mesto uporabljati ob selitvi ali zadovoljevati druge življenjske potrebe.
Upoštevati je treba tudi določbe 4. člena Pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju, kjer je določeno, da sta primerna načina varovanja premoženja pred živalmi zavarovanih vrst odvračanje in ograjevanje. Pravilnik v nadaljevanju določa, da se odvračanje iz prejšnjega odstavka ne šteje za vznemirjanje zavarovanih živali v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. V skladu z 2. členom Pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju je odvračanje način varovanja premoženja, ki se izvaja s prisotnostjo in aktivnostjo človeka, živali ali z uporabo odvračal, v skladu s tem pravilnikom. Odvračala pa so predmeti ali naprave, ki odvračajo zavarovane živali od premoženja, in so lahko mehanične, svetlobne, zvočne, kemične in druge (npr. elektronski odganjalci glodalcev, konice za odganjanje ptic, zaščitne mreže, elektronske naprave za predvajanje svarilnih klicev, naprave za predvajanje visokofrekvenčnih zvokov, baloni s podobami ujed, repelenti v obliki tekočih pripravkov, gelov, past in drugo).
V 17. točki, prvega odstavka 3. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2, v nadaljevanju: uredba) je kot vir hrupa opredeljena tudi naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Med vire hrupa za katere se uporablja uredba sodi tudi uporaba plinskega topa za odganjanje divjih živali, kadar se ta uporablja za namen proizvodne dejavnosti v kmetijstvu.
Povzročitelj obremenitve, torej upravljavec vira hrupa, je dolžan zagotavljati obratovalni monitoring vplivov svojega delovanja na okolje, v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa, tj. Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljevanju: pravilnik). Iz 9. člena pravilnika izhaja, da mora zavezanec za napravo t.j. plinski top zagotoviti prve meritve in izvajati obratovalni monitoring vsako tretje leto, ter poročilo o obratovalnem monitoringu virov hrupa posredovati Agenciji RS za okolje.
V skladu z drugim odstavkom 7. člena uredbe je mesto ocenjevanja kazalcev hrupa pred fasadami najbolj izpostavljenih stavb z varovanimi prostori. Med varovane prostore se med drugim štejejo tudi prostori v stanovanjih v katerih se ljudje zadržujejo dlje časa (npr. spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, bivalne kuhinje ipd.). V skladu s tretjo točko 3. člena pravilnika, se mora ocenjevanje hrupa izvesti pri največji proizvodni zmogljivosti naprave oziroma pri obratovanju, ki povzroča največje obremenjevanje okolja zaradi hrupa.
V skladu s prvim odstavkom 12. člena uredbe vir hrupa, t.j. plinski top, ne sme obratovati, če povzroča čezmerno obremenitev okolja s hrupom, upravljavec naprave pa mora pred njenim nadaljnjim obratovanjem izvesti take ukrepe varstva pred hrupom, ki zagotovijo obratovanje naprave skladno z predpisanimi mejnimi vrednostmi obratovanja.
Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava so predpisane v preglednici 4 in preglednici 5, priloge 1 uredbe. Stanovanjska območja se uvrščajo v III. stopnjo varstva pred hrupom, zato hrup naprave na fasadi najbolj izpostavljenih stavb z varovanimi postori ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti kazalcev hrupa: Ldan = 58 dB, Lvečer = 53 dB, Lnoč = 48 dB in Ldvn = 58 dB ter koničnih ravni hrupa L1 večer noč = 70 dB in L1 dan = 85 dB.
Predlagamo, da izvedete prijavo motečega hrupa na Inšpektorat RS za okolje in prostor.
