Predlagam da drzava uvede na Sodišču porotnke ki ne bodo Sodniki ampak drzavljani najvernetneje vas je nekaj ki ste doziveli nepravico na Sodišče prav zaradi porote ki je usmerjena Sodniško in ne človeško kot bi bili drzavljani
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za pravosodje v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da sta uveljavljeni obliki sodelovanja državljanov pri izvajanju sodne oblasti porotni sistem in prisedniški sistem. V porotnem sistemu je sodna funkcija deljena med poklicnega sodnika, ki odloča o pravnih vprašanjih, in laično poroto, ki odloča o dejanskih vprašanjih. V pravnih sistemih, kjer poznajo prisedniški sistem, pa tako o dejanskih kot o pravnih vprašanjih odloča enoten senat, ki ga sestavljajo poklicni sodniki in laični sodniki, ki jih imenujemo sodniki porotniki. Odločanje neprofesionalnih sodnikov, laikov, naj bi v demokratični družbi pomenilo protiutež profesionalni organizaciji sodstva, kar naj bi povečevalo stabilnost pravnega sistema.
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS)[1] v 128. členu določa, da se z zakonom ureja primere in oblike neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti, kar je uresničeno z vključevanjem sodnikov porotnikov v sodne senate. Slovenski pravni sistem ne pozna klasičnega porotnega sojenja, kot ga poznajo v anglosaksonskem sistemu, ampak je veljaven prisedniški sistem. Tako Zakon o sodiščih (v nadaljevanju: ZS)[2] kot tudi ostali procesni predpisi uporabljajo izraz »sodnik porotnik«, čeprav ne gre za člana porote, ampak za člana sodnega senata kot nepoklicnega sodnika. Sodniki porotniki imajo pri opravljanju sodniške funkcije v zbornem sojenju enake pravice in dolžnosti kot sodniki.
Za sodnika porotnika je lahko imenovan samo državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 30 let starosti, ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let in so lahko ponovno izvoljeni.
Veljavni ZS določa, da v zadevah na prvi stopnji vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa, da sodi senat. Kadar zakon določa, da odloča senat, ga sestavljajo sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, razen če zakon določa drugače. Kadar pa zakon določa, da odloča petčlanski senat, ga sestavljajo en sodnik kot predsednik senata ter en sodnik in trije sodniki porotniki.
Glavni namen udeležbe sodnikov porotnikov pri sojenju je preprečiti sodbe, ki bi bile za stranke v postopku neživljenjske, morda tudi nepravične, zato sodniki porotniki odločajo v senatih v kazenskih postopkih, kjer gre ponavadi za večje poseganje države napram državljanu kot nasprotni stranki v postopku, ter v postopkih pred delovnim in socialnim sodiščem, kjer gre za spore glede socialnih pravic in pravic iz delovnega razmerja.
Zakon o kazenskem postopku[3] v 25. členu določa, v katerih kaznivih dejanjih sodi sodnik posameznik in v katerih sodi senat. Senat petih sodnikov na okrožnem sodišču, ki ga sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, sodi o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let. Senat treh sodnikov na okrožnem sodišču, ki ga sestavljajo sodnik in dva sodnika porotnika, sodi o kaznivih dejanjih za katera je predpisana milejša kazen in o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime. V kazenskih postopkih proti mladoletnikom sodi senat, ki ga sestavljajo sodnik in dva sodnika porotnika, za katera je predpisan dodaten pogoj, in sicer se sodniki porotniki volijo izmed profesorjev, učiteljev, vzgojiteljev in drugih oseb, ki imajo izkušnje z vzgojo mladoletnikov.
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih[4] določa porotno sojenje na prvi stopnji v senatu, ki ga sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika, ki sta izvoljena iz vrst delavcev oziroma zavarovancev in delodajalcev oziroma zavodov. Na prvi stopnji poleg senata v določenih postopkih, ki jih zakon natančno določa, odloča tudi sodnik posameznik.
Iz navedenega je razvidno, da je zagotovljeno sodelovanje državljanov pri sojenju, na kakšen način je izvedeno to načelo, pa je odvisno od procesne zakonodaje.
[1] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a.
[2] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE.
[3] Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US.
[4] Uradni list RS, št. 2/04, 10/04 – popr., 45/08 – ZArbit, 45/08 – ZPP-D, 47/10 – odl. US, 43/12 – odl. US in 10/17 – ZPP-E.