Enomesečni dopust za s.p.

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zahvaljujemo se vam za postavljen predlog, v zvezi s katerim pa pojasnjujemo, da načelo obveznosti zavarovanja, ki je eno najpomembnejših načel obveznega pokojninskega zavarovanja, zahteva, da so v pokojninsko zavarovanje obvezno vključeni vsi posamezniki, ki opravljajo neko delo oziroma dejavnost. Za vse zavarovance obstaja enotni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na obvezni vključitvi v zavarovanje, kar pomeni, da se o vključenosti vanj ne moremo svobodno odločati. V primeru začetka opravljanja dela ali katerekoli samostojne dejavnosti se tako vzpostavi pravna podlaga za obvezno vključitev v zavarovanje, s tem pa tudi za zakonsko določeno plačilo prispevkov iz tega naslova. Obvezno zavarovanje v skladu s splošnim načelom prvega odstavka 22. člena ZPIZ-2 traja vse od začetka pa do prenehanja pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje.

V nadaljevanju bi radi poudarili, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje zajema celotno delovno aktivno populacijo in je eden izmed sistemov socialnega zavarovanja, za delovanje katerih je odgovorna država, ki nastopa kot garant socialnih pravic posameznikov v primeru starosti, invalidnosti in smrti. ZPIZ-2 zasleduje načelo poenotenja vseh oblik dela, in sicer na način, da so vse oblike dela obremenjene s prispevki na enak način. Če si posameznik materialno in socialno varnost tako zagotavlja iz naslova opravljanja dejavnosti, se mu prispevki iz tega naslova, vplačani v času aktivne dobe, ter obdobja zavarovanja posledično pozneje upoštevajo pri pridobitvi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

V zvezi z vašim predlogom glede oprostitve enomesečnega plačevanja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene osebe v času dopusta še pojasnjujemo, da je ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2013, prinesel za samozaposlene osebe dve temeljni novosti, katerih glavni namen je bil zmanjšati obremenitve samozaposlenih oseb ob sočasnem spodbujanju podjetništva. To je določeno v štirinajstem odstavku 145. člena ZPIZ-2, in sicer gre za t. i. delno oprostitev plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca. Samozaposlene osebe so tako v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco oproščene plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka, v naslednjih 12 mesecih pa v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove iz drugega odstavka 145. člena ZPIZ-2. V skladu z drugim odstavkom 430. člena ZPIZ-2 se je določba štirinajstega odstavka 145. člena tega zakona začela uporabljati 1. 7. 2013. Oproščene prispevke pokriva RS iz proračuna. Ob tem dodajamo, da so do olajšav upravičeni le tisti, ki se prvič vpišejo v poslovni oziroma kakšen drug register. To pomeni, da pogoj prvega vpisa po določbi štirinajstega odstavka 145. člena ZPIZ-2 izpolnjuje le tisti zavezanec, ki predhodno nikoli ni opravljal samostojne ali druge dovoljene dejavnosti na podlagi vpisa v katerikoli register samostojnih dejavnosti.

Obenem bi želeli pojasniti, da je ZPIZ-2 za zavarovance, ki ne prejemajo plače (samozaposlene osebe, družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe in kmete) spremenil način določitve zavarovalne osnove, od katere se plačujejo prispevki za PIZ (145. člen). Spremenjeni način določanja zavarovalnih osnov pomeni, da zavarovalne osnove po ZPIZ-2 niso več določene tako, da se glede na dobiček razvrščajo v enega izmed osmih zavarovalnih razredov, kot je to določal prejšnji zakon, temveč je zavarovalna osnova določena individualno glede na zavarovančev ugotovljeni dobiček. Prav pri ugotovljenem dobičku (drugi odstavek 145. člena) pa ZPIZ-2 le za samozaposlene osebe določa posebnost, ki pa je namenjena ne le spodbujanju podjetništva, temveč tudi ohranitvi podjetništva, spodbujanju konkurenčnosti ter inovativnosti samozaposlenih oseb na trgu dela. Ta novost na področju plačevanja prispevkov pomeni, da je le samozaposlenim osebam od 1. januarja 2014 (od začetka uporabe 145. člena ZPIZ-2) dalje omogočeno zniževanje dobička pri ugotavljanju zavarovalne osnove. Ugotovljeni dobiček je tako samozaposlenim znižan za 25%, kar pomeni, da je samozaposlenim osebam omogočeno plačilo nižjih prispevkov glede na druge zavarovance, ki prav tako nimajo plače (npr. družbenike in kmete).

Nadalje pojasnjujemo, da ima skladno z desetim in enajstim odstavkom 145. člena ZPIZ-2 samozaposlena oseba možnost, da lahko, če oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, za naprej plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od najnižje zavarovalne osnove po ZPIZ-2, ki je določena v višini 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (4. odstavek 145. člena ZPIZ-2). Ob tem je nadalje določeno, da če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se v skladu s tem členom zavarovalna osnova ne določi na novo.

Iz zapisanega izhaja, da so samostojni podjetniki v okviru pokojninskega zavarovanja že po veljavni zakonodaji obravnavani ugodneje od drugih zavarovancev, ki ne prejemajo plače, ravno tako samo zanje velja možnost oprostitve prispevkov v prvih dveh letih poslovanja, pri čemer oproščen del prispevkov plačuje proračun, kar pomeni, da so take osebe kljub oprostitvi upravičene do vseh pravic iz obveznega zavarovanja. Dolžnost države je, da predpiše ustrezne prispevne stopnje ter zavarovalne osnove, ki naj bodo take, da bodo na podlagi njih izračunane višine pravic zagotavljale socialno varnost zavarovancev. Torej morajo biti v primeru nastopa zavarovalnega primera osnove take, da bodo višine pravic zagotavljale socialno varnost zavarovanca, pri katerem je zavarovalni primer nastopil, pri čemer gre opozoriti, da gre kljub vsemu za sistem zavarovanja, zaradi česar morajo biti pravice vezane na samo vplačilo in višino prispevkov, kljub določenih socialnim in solidarnostnim korektivom. Opozarjamo pa še, da ne gre zgolj za zavarovanje za primer starosti, kar se v javnosti največkrat omenja, temveč tudi za primer nastopa invalidnosti in smrti, kjer je solidarnostno načelo še v večji meri uveljavljeno, saj praviloma zavarovanci, ki uveljavljajo pravice, v svoji aktivni dobi še niso plačali zadosti prispevkov, ki bi pokrili izplačevanje pravic. Zavarovanje za starost, invalidnost in smrt je tako potrebno, njegovo obveznost določa že Ustava RS, država pa je dolžna predpisati ustrezno pravno podlago ter izvedbo tega sistema, pri čemer mora pri samem urejanju paziti tudi, da je sistem enakopraven in pravičen za vse zavarovalne podlage.

Kot izhaja iz predhodnih odstavkov so tako samostojnim podjetnikom v obstoječem sistemu že podeljene določene ugodnosti v primerjavi z drugimi zavarovalnimi podlagami in to ravno z namenom vzpodbujanja in ohranjanja podjetništva, zato ne vidimo možnosti oprostitve eno mesečnega plačila prispevkov za čas dopusta.