26. 7. 2022
Odziv Ministrstva za pravosodje
Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje (ministrstvo) pojasnjujemo, da, upoštevajoč določbe Zakona o sodiščih[1] (ZS), ministrstvo skrbi (tudi) za nadzor nad organizacijo poslovanja sodišč. V ta namen v okviru ministrstva deluje služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč (služba), katere prisojnosti so i) izvajanje nadzora nad sodno upravo, zlasti glede organizacije poslovanja sodišč; ii) nadzor nad izpolnjevanjem meril za kakovost dela sodišč pri opravljanju zadev sodne uprave; iii) opravljanje taksnih pregledov po določbah zakona, ki ureja sodne takse, in iv) skrb za izvajanje sodnega reda in opravljanje administrativnih pregledov v skladu s sodnim redom.
Naloge in postopanje službe podrobneje ureja Pravilnik o Službi za nadzor organizacije poslovanja sodišč[2], ki med drugim določa tudi vrste (redni, izredni in dodatni nadzor) ter način izvajanja nadzora na sodišču. Nadzor ni namenjen preverjanju poslovanja sodišča v posamezni zadevi, ampak pregledu poslovanja sodišča v daljšem časovnem obdobju in/ali v več primerih. Redni nadzori službe so vnaprej določeni z letnim načrtov nadzorov in objavljeni na spletni strani ministrstva.
V okviru navedenih nadzorov služba preko časovnih vidikov reševanja zadev na več sodiščih hkrati spremljal zagotavljanje sojenja v razumnem roku ter v ta namen sprejete ukrepe sodne uprave (predsednikov sodišč). Služba glede ugotovitev nadzora pripravi poročilo in ga, skupaj s predlogi, posreduje predsedniku sodišča.
Kot že navedeno, so na spletni strani ministrstva[3] objavljeni letni načrti rednih nadzorov, ki so se izvajali v preteklih letih, v letu 2022 je na vseh okrožnih sodiščih v teku redni nadzor sodne uprave v najstarejših nerešenih pravdnih zadevah.
Hkrati lahko ministrstvo oziroma služba na podlagi 67.a člena ZS za pojasnila glede časovnega vidika reševanja posamezne zadeve zaprosi predsednika sodišča.
Kar zadeva rok za razpis naroka, pojasnjujemo, da predsednik Vrhovnega sodišča na podlagi 60.c člena vsako leto določi časovne standarde, ki določajo pričakovani čas opravljanja tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah in stopnjah sodišč in so določeni na osnovi podatkov o trajanju sodnih postopkov oz. faz postopkov. Le ti med drugim določajo tudi časovni okvir od prejema tožbe do prvega naroka za glavno obravnavo. Časovni standardi za posamezno leto so dostopni na spletni strani Vrhovnega sodišča[4].
Dodatno še pojasnjujemo, da lahko stranka postopka, ki meni, da sodišče po nepotrebnem odlaša z odločanjem, v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja[5] (ZVPSBNO) vloži nadzorstveno pritožbo. Stranka ima možnost, da na predsednika sodišča, ki obravnava zadevo, ali na ministrstvo, naslovi nadzorstveno pritožbo. Če pritožbo prejme ministrstvo, jo skladno s 14. členom ZVPSBNO odstopi predsedniku sodišča, ki obravnava zadevo, in zahteva poročilo o ugotovitvah in ukrepih glede časovnega reševanja posameznega postopka.
Nadzorstvena pritožba (vloga) stranke, da se le-ta šteje za popolno, mora skladno s 5. členom ZVPSBNO vsebovati naslednje sestavine:
- osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv stranke, naslov njenega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,
- osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv zastopnika ali pooblaščenca in naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež (če je nadzorstvena pritožba vložena preko odvetnika),
- navedbo sodišča, ki obravnava zadevo,
- opravilno številko zadeve ali datum vložitve zadeve na sodišče,
- navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem in
- lastnoročni podpis stranke, zastopnika ali pooblaščenca (ter priloženo pooblastilo, če nadzorstveno pritožbo vlaga odvetnik).
Obrazec nadzorstvene pritožbe je dostopen na spletni strani ministrstva.
Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje meni, da je veljavna ureditev glede predmetnega predloga ustrezna.