Predlagam ponovno vzpostavitev proti točne obrambe, ki očitno ne deluje. Predlagam revizijo in ponovne pogovore s trenutnim najemnikom letališča Maribor, ki ne dovoli vzleta letal za proti točno zaščito. Toča v velikosti teniških žogic predstavlja nevarnost za zdravje in varnost državljanov ter povzroča ogromno gospodarsko škodo na poljščinah, premičninah in nepremičninah.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Letalska obramba pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije se izvaja na podlagi dvoletnih sklepov Vlade RS.
Pravna podlaga za pripravo sklepa Vlade RS za podporo izvajanja aktivnosti obrambe pred točo je 21. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17), ki v šestem odstavku določa, da vlada sprejme sklep, kadar ne odloči z drugim aktom.
Edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo V Sloveniji je: Zakon o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79), ki pa je obsolenten. SVZ ob sprejemu sklepa vlade že vrsto let opozarja, da tak način ni primeren in je potrebno za zadevo sprejeti ustrezen materialni predpis.
V gradivu, ki je bilo obravnavano ob sprejemu sklepa vlade, je prikazana celovita problematika in stališča strokovnih javnosti, kot tudi razlogi za podporo financiranja aktivnosti letalske obrambe pred točo.
Na kratko povzemamo:
Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli en km2 se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.
Mnenje meteorološke stroke doma in v svetu je enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje npr. pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh.
Kljub drugačnim trditvam samih izvajalcev obrambe pred točo, ki za domnevno preprečevanje toče uporabljajo metodo vnosa srebrovega jodida v nevihtne oblake, dokazov o učinkovitosti takšne obrambe ni.
MKGP je mnenja, da je za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu ključno izvajanje preventivnih ukrepov kot so npr. namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež s katerimi kmetijska gospodarstva preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi naravnih nesreč. MKGP spodbuja preventivne ukrepe s sofinanciranjem v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja.
Preventivnih ukrepov pa ni mogoče izvajati na vseh površinah, prav tako pa se lahko zgodi, da preventivni ukrepi posledice škod le omilijo, ne morejo pa jih v celoti preprečiti. Zaščitno mrežo je mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže.
V teh primerih lahko pride do izpada dohodka na kmetijskem gospodarstvu. Zato je pomembno, da kmetijska gospodarstva dobijo finančno pomoč v čim krajšem času, da lahko nadaljujejo svojo proizvodnjo. Mehanizem, ki omogoča hitro finančno pomoč po naravni nesreči je zavarovanje kmetijske proizvodnje.
Na ta način se tveganja zaradi škode ob naravnih nesrečah porazdelijo med državo, ki vstopa v sistem zavarovanja preko sofinanciranja zavarovalnih premij, zavarovalnice, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode ter kmetovalca, ki nosi del škode v obliki odbitne franšize in plača del zavarovalne premije. Tako se zmanjšajo posledice naravne nesreče ter zagotovi stabilen dohodkovni položaj kmetijskih gospodarstev in kmetijstva.
Z namenom zmanjšanja bremena višine zavarovalne premije MKGP sofinancira zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja v višini 55 % obračunane zavarovalne premije.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) podpira izvajanje obrambe pred točo zato,
Ministrstvo za infrastrukturo se ne more opredeliti do vsebine prvega stavka, saj za vzpostavitev in njeno delovanje ni pristojno. Odgovor podajamo v delu, ki se nanaša na obratovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor.
Trenutni obratovalec Letališča Edvarda Rusjana Maribor je družba DRI Upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o (v nadaljevanju: DRI), kar izvaja na podlagi pogodbe z Ministrstvom za infrastrukturo. V skladu s pogodbo mora DRI zagotavljati obratovanje letališča predvidoma 8 ur na dan vse dneve v letu.
V skladu z zakonodajo mora upravljalec javnega letališča (v predmetni zadevi DRI) določiti obratovalni čas letališča, potem ko ga predhodno uskladi z odborom uporabnikov, Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije in izvajalci drugih letaliških služb (kot so navigacijska služba zračnega prometa, policija, carinska služba in inšpekcijske službe). Če upravljalec javnega letališča ne doseže soglasja, v skladu z zakonom določi obratovalni čas javnega letališča državnega pomena minister za infrastrukturo.
DRI v postopku uskladitve poletnega obratovalnega časa za leto 2022 z drugimi deležniki ni dosegel uskladitve. Minister za infrastrukturo je posledično določil obratovalni čas letališča, ki je prilagojen kadrovskim zmožnostim tako DRI kot tudi Kontrole zračnega prometa Slovenije, d. o. o. in Agencije Republike Slovenije za okolje. Trenutni obratovalni čas je med 9.00 in 17.00, razen ob četrtkih, ko je obratovalni čas med 8.00 in 20.00.
V skladu z navedenim, so leti letal za izvajanje protitočne zaščite možni na Letališču Edvarda Rusjana Maribor v času obratovanja letališča. Ministrstvo za infrastrukturo ne nasprotuje izvajanju protitočne zaščite iz Letališča Edvarda Rusjana Maribor tudi izven obratovalnega časa, če se izvajalec o tem predhodno dogovori z obratovalcem letališča.
Za izvajanje protitočne zaščite se lahko poleg letališča Edvarda Rusjana Maribor uporabljajo tudi druga javna letališča in vzletišča v Republiki Sloveniji.