Predlog avdiovizualnega snemanja sodnih obravnav
UVOD: V pravdnem postopku sem bil tarča raznovrstnih sovražnosti razsojajoče sodnice. Sodnica me je že na prvem naroku glavne obravnave verbalno napadla, dopuščala je dotike s strani nasprotne stranke in delovala do mene kot do ene od (njenih) strank arogantno in sovražno, tako, da je bil zunanjemu opazovalu odvetnik nasprotne stranke videti bolj nepristranski kot pa sodnica sama. Do porušenja (videza) nepristranskosti je prišlo potem, ko sem po zmerjanju nasprotne stranke protestiral in dejal, da upam, da bo tudi to na posnetku. Sodnica me je verbalno napadla in napad zaključila vpijoč, da bo tudi to (torej tudi vse to, kar je ona sama povedala) na posnetku. Zato sem že po prvem naroku vložil zahtevo za njeno izločitev.
V pravdnem postopku je izločitev sodnice oziroma sodnika urejena v 70. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije: 1. če je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec; 2. če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, ki je stranka v postopku; 3. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne; 4. če je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca; 5. če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom; 6. če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Zgoraj opisan porušen videz nepristranskosti je (v teoriji) moč sanirati z zahtevo za izločitev sodnice oziroma sodnika na podlagi 6. zgoraj citirane točke 70. člena ZPP (t.i. druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti), kar sem tudi sam uveljavljal. V izločitvenem postopku pred predsednikom sodišča se je sodnica mirno zlagala, da ni ravnala tako kot ji je to bilo očitano v zahtevi za izločitev (dopuščala je zgolj možnost, da je prišlo do dotikanja med njo in nasprotno stranko, a da se tega ne spominja, vse ostale očitke pa je zanikala). Še pred njenim zaslišanjem pred predsednikom sodišča v izločitvenem postopku, na katerem nisem mogel biti prisoten, saj to zakonsko ni predvideno, je dosegla izbris njene najobremenilnejše izjave oziroma vpitja z zvočnega posnetka zaslišanja ali pa je snemanje, čeprav je na obravnavi dejala obratno, že prej prekinila. To lahko trdim, ker mi je sodnica naknadno dovolila dostop do zvočnega posnetka, čeprav sem zamudil rok za uveljavljanje te pravice in tega po zakonu ni bila dolžna storiti. Na drugi obravnavi, to je po neuspelem poizkusu njene izločitve, sem imel pričo, ki bi mi pomagala uveljaviti izločitev sodnice v pritožbenem postopku, a priče, ki mi je po obravnavi zgrožena dejala, da kaj takšnega v življenju še ni doživela, višje sodišče ni želelo zaslišati. Priče nasprotne stranke in nasprotno stranko je sodnica ne glede na to, da sem že po prvi obravnavi zahteval njeno izločitev, na drugi oziroma tretji obravnavi pustila do besede in jih spodbujala, se jim dobrikala ter jim pomagala na način dopolnjevanja stavkov, meni in mojim pričam pa je skakala v besedo in nas prekinjala, ni opravila materialno procesnega vodstva in počela stvari, za katere kot izkušena sodnica ve, da se težko razberejo iz prepisov zvočnih posnetkov. Edina za takšne primere uporabljiva pravna podlaga je (še vedno le) 6. točka 70. člena ZPP, saj v konkretnem primeru s sodnico nasprotna stranka ni bila npr. v sorodu, ni bila njena posvojenka, sodnica ni bila zaposlena pri stranki itd. ali pa sam za to niti nisem vedel niti nisem mogel vedeti. Na podlagi njene krive izpovedbe pred predsednikom sodišča, ki je kaznivo dejanje, nato sodnica ni bila izločena niti na pritožbeni stopnji. Na vsak način si je želela nadaljevati sojenje, v katerem je zoper mene nastopala sovražno. V tem primeru gre za izkušeno sodnico, ki na papirju zna igrati videz nepristranskosti, saj se ta preverja le na podlagi branja prepisov zvočnega snemanja, nenazadnje pa lahko vpliva tudi na vsebino zvočnih posnetkov (npr. izklop snemanja pred podajo obremenilne izjave).
PREDLOG: Z namenom, da se že v kali zatrejo nezakonitosti nestrokovnih sodnic in sodnikov kot so kriva izpovedba in protizakonito, krivično in pristransko sojenje in s posebnim obzirom na sodniško materialno in procesno imuniteto ter na njihov trajni mandat in priviligiranost napram strankam, ki jim sodijo, Vladi RS predlagam, da doseže spremembo Zakona o pravdnem postopku, s katero bo, razen v izjemnih primerih, predpisano avdiovizualno snemanje vsake javne glavne obravnave vsakega pravdnega postopka in si bo vsak državljan lahko pogledal posnetek vsake javne pravde kot lahko na primer vpogleda v zemljiško knjigo. Obstoječi zakon je namreč kot nalašč pisan na kožo tistim, upam, da redkim, izkušenim sodnicam in sodnikom, ki sodijo nestrokovno oziroma pristransko, kar nato predsednice oziroma predsedniki sodišč in višja sodišča kolegialno potrdijo z zavrnitvijo vloge za izločitev takšne sodnice oziroma sodnika. Med odvetniki je tudi splošno znano, da »sodnice in sodniki ne marajo izločitvenega zahtevka« in se stranki, ki zahteva izločitev, lahko maščujejo s sodbo v njihovo škodo. Če bi bila glavna obravnava zvočno in video snemana, posnetki pa javno dostopni in to že v naprej znano kot je to npr. v ZDA, v tem predlogu neimenovana sodnica zagotovo ne bi sikala, sopihala, vpila, ne bi prekinjala niti mene niti mojih prič, ne bi podajala odgovorov namesto nasprotne stranke in do dotikov z nasprotno stranko ali njenih čustvenih izbruhov zagotovo ne bi prišlo. Nasprotno, trudila bi se vsaj za videz nepristranskosti in ne bi molčala, ko nasprotna stranka na vrašanja ne bi hotela odgovarjati ali pa bi zmerjala nasprotnika. Kasneje sem izvedel, da me je po sojenju, katerega smer je v korist nasprotne stranke določila že na prvi obravnavi, še opravljala, obrekovala in se mi posmehovala, češ, da s tožbo nisem uspel.
9. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-799/13 z dne 22. 1. 2015 se glasi: Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih (npr. po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po zunanjem izrazu, namreč kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in tudi kako se razume v očeh javnosti.
Z uvedbo video snemanja obravnav pravdnih postopkov oziroma vsaj delno realizacijo (npr. avdiovizualno snemanje ob pogoju javnosti obravnav ter, če to zahteva vsaj ena od strank) tega predloga bi nova Vlada RS povečala stopnjo demokratičnosti v državi, pravno varnost svojih državljanov in zmanjšala škodo, ki jo s svojo pristranskostjo in krivičnim sojenjem povzročajo nestrokovni med sodnicami in sodniki. S tem bi tudi vzpostavila nadzor javnosti nad sodno vejo oblasti na podoben način kot je to v primeru zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Trenutno javnost lahko opravlja nadzor nad zakonitostjo dela sodnic in sodnikov zgolj s fizično prisotnostjo na javnih sodnih obravnavah, kar pa je neučinkovito napram temu, kar bi prineslo snemanje in objava posnetkov javnih sodnih obravnav. V zvezi s tem je npr. javno sojenje v enem najodmevnejših sojenj, to je Depp vs Heard v ZDA, ki si ga danes vsak lahko pogleda za nazaj oziroma smo ga do danes na portalu Youtube lahko gledali v živo in se o tem, kaj pomeni sodniška nepristranskost tudi sami prepričali.