Ukinitev prispevka za tiskalnike SAZOR

Odziv Urada za intelektualno lastnino

I. Veljavna ureditev

Avtorska pravica je človekova pravica in s tem ustavno zajamčena (60. člen Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a). Je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja) (15. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP in 59/19, v nadaljevanju ZASP). Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Če ni z ZASP drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (21. člen ZASP).

Prvi odstavek 22. člena ZASP uvršča med materialne avtorske pravice pravico reproduciranja, ki jo v 23. členu opredeljuje kot izključno pravico, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki. Delo se reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja, tridimenzionalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliki (23. člen ZASP).

Med druge pravice avtorja ZASP v 37. členu uvršča posebno poplačilno pravico avtorja in imetnikov sorodnih pravic, tj. pravico do nadomestila, po kateri ima avtor pravico do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP (prvi odstavek 37. člena ZSP). Navedeno nadomestilo za fotokopiranje se plačuje: 1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za fotokopiranje, in 2. od fotokopij, narejenih za prodajo, in sicer mesečno glede na njihovo verjetno število (tretji odstavek 37. člena ZSP). Zavezanci nadomestila iz prvega odstavka 38. člena za fotokopiranje so proizvajalci naprav za fotokopiranje in imetniki naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje. Poleg proizvajalcev so solidarno zavezani tudi uvozniki naprav, razen če je uvoz namenjen za privatno in nekomercialno uporabo kot del njihove osebne prtljage (prvi odstavek 38. člena ZASP).

Določba 50. člena ZASP opredeljuje privatno in drugo lastno reproduciranje: Ob upoštevanju 37. člena ZASP je reproduciranje že objavljenega dela prosto, če je izvršeno v največ treh primerkih in če so izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka tega člena (prvi odstavek 50. člena ZASP). Fizična oseba lahko prosto reproducira delo 1. na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki, 2. na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi (drugi odstavek 50. člena ZASP). Javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove lahko za lastne potrebe prosto reproducirajo delo na kateremkoli nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi (tretji odstavek 50. člena ZASP). Reproduciranje po prejšnjih odstavkih ni dovoljeno glede pisanih del v obsegu celotne knjige, grafičnih izdaj glasbenih del, elektronskih baz podatkov in računalniških programov ter v obliki izvedbe arhitekturnega objekta, če ni z ZASP ali s pogodbo drugače določeno (četrti odstavek 50. člena ZASP). Ne glede na navedeno je pod pogoji iz prvega odstavka tega člena prosto: 1. reproducirati pisano delo v obsegu celotne knjige, če je njena naklada izčrpana že najmanj dve leti; 2. reproducirati grafično izdajo glasbenega dela z ročnim prepisovanjem (peti odstavek 50. člena ZASP).

Avtorske pravice se na podlagi 7. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic[1] (Uradni list RS, št. 63/16; v nadaljevanju: ZKUASP) upravljajo posamično (individualno), to je za vsako posamezno avtorsko delo posebej, ali skupinsko (kolektivno), to je za več avtorskih del več avtorjev hkrati (prvi odstavek 7. člena ZKUASP). Imetnik pravic se sam odloča ali bo avtorsko pravico upravljal osebno ali po zastopniku ali bo za upravljanje svojih pravic na že objavljenih avtorskih delih pooblastil katero od kolektivnih organizacij ali neodvisni subjekt upravljanja (drugi odstavek 7. člena ZKUASP). Ne glede na navedeno, pa v določenih primerih ZKUASP določa obvezno kolektivno upravljanje in imetniku pravic nalaga, da upravlja svoje pravice na že objavljenih avtorskih delih le prek kolektivne organizacije, kar velja tudi za primer reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP (3. točka 9. člena ZKUASP).

Kolektivna organizacija je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa in je na podlagi pooblastila imetnika pravic ali ZKUASP pooblaščena za kolektivno upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu in za račun več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina in glavna dejavnost, in izpolnjuje eno ali obe od naslednjih meril: - je v lasti ali pod nadzorom svojih članov; - je nepridobitna (4. člen ZKUASP).

Kolektivna organizacija na podlagi prvega odstavka 16. člena ZKUASP v okviru svoje dejavnosti:

1. dovoljuje uporabo del iz repertoarja pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe;
2. se v dobri veri pogaja z reprezentativnimi združenji uporabnikov in z njimi sklepa skupne sporazume iz 44. člena tega zakona;
3. objavlja skupne sporazume in obvešča uporabnike o veljavnih tarifah;
4. sklepa in objavlja sporazume o zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami;
5. nadzoruje uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja;
6. uporabnikom izdaja račune za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zbira avtorske honorarje in jih izterjuje;
7. dodeljuje zbrane avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev;
8. izplačuje dodeljene avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic in
9. uveljavlja varstvo avtorskih pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi ter o tako uveljavljenih pravicah predloži avtorjem račun.

Skupni sporazum v pisni obliki skleneta kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije. Reprezentativna so tista združenja uporabnikov, ki predstavljajo večino uporabnikov na področju neke dejavnosti glede na njihovo število ali če jim zakon priznava reprezentativnost (prvi odstavek 44. člena ZKUASP).

Skupni sporazum določa vsaj:

1. tarifo;
2. pogoje uporabe avtorskih del glede na različne okoliščine uporabe;
3. okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti;
4. rok in način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila;
5. način plačila avtorskega honorarja in morebitni poračun glede na začasno tarifo iz četrtega odstavka 45. člena ZKUASP za uporabo avtorskih del do sklenitve skupnega sporazuma, če se s tem skupnim sporazumom prvič določa tarifa za neko vrsto uporabe avtorskih del;
6. predstavnike kolektivne organizacije in reprezentativnega združenja uporabnikov avtorskih del, ki spremljajo izvajanje skupnega sporazuma (četrti odstavek 44. člena ZKUASP). Kolektivna organizacija objavi skupni sporazum v Uradnem listu Republike Slovenije (šesti odstavek 44. člena ZKUASP). Skupni sporazum začne veljati za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ne glede na to, ali so sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi tega sporazuma. Uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije morajo s kolektivno organizacijo skleniti pogodbo v skladu z veljavnim skupnim sporazumom (sedmi odstavek 44. člena ZKUASP). Sodišča so vezana na veljavni skupni sporazum (osmi odstavek 44. člena ZKUASP).

Nadalje ZKUASP v 45. členu ureja tarifo. S tarifo za uporabo avtorskih del se določita višina in način izračunavanja avtorskega honorarja, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije (prvi odstavek 45. člena ZKUASP). Tarifa se določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo (v nadaljevanju: Svet). Do drugačne pravnomočne odločbe Sveta se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne (drugi odstavek 45. člena ZKUASP).

Na podlagi 49. člena ZKUASP ima Svet, ki je neodvisni strokovni organ, pri kolektivnem upravljanju pravic naslednje pristojnosti:

1. določanje primernih tarif za uporabo avtorskih del;
2. odločanje o drugih spornih vprašanjih v zvezi s sklenitvijo skupnega sporazuma;
3. preverjanje, ali je objavljen skupni sporazum v skladu z določbami ZKUASP.

Kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov pa lahko zahteva, da Svet odloči, ali je veljavni skupni sporazum v skladu z določbami ZKUASP in ali je veljavna tarifa, določena s tem sporazumom, primerna (drugi odstavek 53. člena ZKUASP).
 

II. Analiza predloga

Državljan predlaga takojšnjo ukinitev prispevka za lastništvo fotokopirnega stroja, ki je po njegovem nerazumen, diskriminatoren in močno bremeni slovenske podjetnike, zlasti male s.p., in tako škodi slovenskemu gospodarstvu ter ga prekomerno bremeni. Z uvedbo takšnega prispevka pa vlada podjetja sili v to, da zaposlujejo nizko izobražen kader.

Državljan v predlogu zahteva takojšnjo ukinitev plačila prispevka. Razumeti je, da se njegov predlog nanaša na obveznost plačila avtorskega honorarja na podlagi Skupnega sporazuma o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena ZASP pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ki sta ga 6. 12. 2021 podpisala SAZOR GIZ k.o. in Gospodarska zbornica Slovenije, v veljavo pa je stopil 25. 12. 2021 (Uradni  list  RS,  št. 194/21; v nadaljevanju: Skupni sporazum).
 

III. Primernost oziroma neprimernost za nadaljnjo obravnavo

Osnovno načelo avtorskega prava je, da lahko uporabnik tuje avtorsko delo (drugega avtorja) v času trajanja avtorske pravice uporabi le, če je pred tem pridobil dovoljenje imetnika pravice za dogovorjen način uporabe in da je za ta način uporabe plačal dogovorjen avtorski honorar ali nadomestilo.

Pri predlogu državljana za ukinitev prispevka za fotokopirni stroj SAZOR GIZ k.o. je najprej treba ločevati med različnimi nameni uporabe avtorskopravno varovanih del.

Kadar se avtorsko varovano delo fotokopira (vrsta reproduciranja), gre lahko za t.i. izjemo po 50. členu ZASP, ki ureja privatno in drugo lastno reproduciranje in po katerem je reproduciranje že objavljenega avtorskega dela v prosti uporabi, pod pogojem, da to pravico izvajajo zgolj fizične osebe ali javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove (vključno z ostalimi pogoji, ki jih navedena določba določa).

V vseh ostalih primerih fotokopiranja varovanega avtorskega dela je potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 21. člena ZASP v povezavi s 23. členom ZASP, po kateri je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor prenesel ustrezno avtorsko pravico. Zavezanci za plačilo nadomestil v teh primerih pa so uporabniki avtorskih del.

Za oba namena uporabe avtorskopravno varovanih del, torej tako reproduciranje (kamor sodi tudi fotokopiranje) avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo, kot tudi njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP, ZKUASP v 3. točki 9. člena predvideva obvezno kolektivno upravljanje. Za upravljanje teh pravic je urad izdal dovoljenje kolektivni organizaciji SAZOR GIZ k.o.[2]

Med dejavnosti kolektivne organizacije med drugim sodi tudi sklepanje skupnih sporazumov z reprezentativnim združenjem uporabnikov skladno s 44. členom ZKUASP. Na tej podlagi sta SAZOR GIZ k.o. in Gospodarska zbornica Slovenije sklenila Skupni sporazum.

Iz skupnega sporazuma izhaja, da se ta nanaša na fotokopiranje avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov prek obsega iz 50. člena ZASP pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in določa tarifo za tovrstno uporabo avtorskih del v primeru njihovega fotokopiranja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Gre torej za kolektivno upravljanje pravice reproduciranja v obliki fotokopiranja navedenih del prek obsega iz 50. člena ZASP.

Skupni sporazum je zavezujoč pravni akt, nanj so vezana tudi sodišča, in velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije, ne glede na njihovo morebitno sodelovanje pri pogajanjih ali sklenitvi tega sporazuma. Uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije pa so dolžni s kolektivno organizacijo skleniti pogodbo skladno z veljavnim skupnim sporazumom (sedmi odstavek 44. člena ZKUASP).

Dejstvo sklenitve skupnega sporazuma torej ne pomeni določitve novih obveznosti gospodarstvu in dodatne obremenitve podjetij, kot to izhaja iz predloga, ampak so te obveznosti določene že v veljavni zakonodaji. Sporazum predstavlja zgolj konkretizacijo teh obveznosti.

Na tem mestu je še pojasniti, da določanje primernih tarif, odločanje o spornih vprašanjih v zvezi s sklenitvijo skupnega sporazuma in preverjanje, ali je objavljen skupni sporazum v skladu z ZKUASP, niso v pristojnosti urada, pač pa Sveta, ki je neodvisni strokovni organ (prvi odstavek 49. člena ZKUASP). V primeru spora pa je za razlago posameznih določb skupnega sporazuma pristojno sodišče.  

Upoštevaje navedeno bi sledenje predlogu državljana imelo za posledico, da avtorji oziroma imetniki pravic ne bi prejeli avtorskega honorarja, ki jim pripada na račun uporabe njihovih avtorskih del. Glede na navedeno menimo, da je predlog državljana 14739-158 neprimeren za nadaljnjo obravnavo, saj nasprotuje tako slovenskemu kot tudi evropskemu pravnemu redu.

[1] Določbe ZKUASP, ki se nanašajo na avtorsko pravico, se na podlagi 6. člena ZKUASP uporabljajo smiselno tudi za sorodne pravice, razen določb o večozemeljskih licencah za spletno uporabo glasbenih del.

[2] Urad je Slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranja - SAZOR GIZ k.o. (sedež: Kersnikova 10a, 1000 Ljubljana) dne 28. 6. 2007 izdal dovoljenje št. 31225- 1/2007-8 za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb ter reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranje preko obsega iz 50. člena ZASP (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 83/07, vsebina dovoljenja pa je dostopna na sledeči spletni povezavi: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSIL/Dokumenti/Avtorska-in-sorodne-pravice/SAZOR_porocilo_210525.pdf. Dovoljenje je bilo v obsegu iz prve alineje I. točke izreka tega dovoljenja, ki se glasi »- reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb« odvzeto dne 3. 3. 2021. Dovoljenje še naprej ostaja v veljavi v obsegu iz druge alineje I. točke izreka tega dovoljenja (v primeru reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranje preko obsega iz 50. člena ZASP).