5. 7. 2022
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi s predlogom, naj se pregon storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnikov uveljavi tudi zoper storilce dejanj oziroma »za primere, ki sežejo za 90 let tudi za nazaj«, Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da primerljiva ureditev že obstaja.
Roki za zastaranje kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj so določeni v prvem odstavku 90. člena Kazenskega zakonika[1] (v nadaljevanju KZ-1) tako, da je dolžina zastaralnega roka, ki začne teči od dneva storitve kaznivega dejanja, odvisna od višine kazni zapora, ki je predpisana za določeno kaznivo dejanje.
Glede na navedeno določbo bi bil zastaralni rok za pregon storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb dvajset ali trideset let od storitve kaznivega dejanja, odvisno od tega, za katero obliko kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost bi v konkretnem primeru šlo. Vendar pa tretji odstavek 90. člena KZ-1 določa, da pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca. V skladu s to določbo se torej navedeni rok za zastaranje pregona storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb podaljša za čas od storitve dejanja do polnoletnosti oškodovanca oziroma žrtve.
Ob tem pa je bil z Zakonom o dopolnitvi Kazenskega zakonika[2] (v nadaljevanju KZ-1F) v 95. člen KZ-1 dodan še nov tretji odstavek, v skladu s katerim kazenski pregon za kazniva dejanja iz 170. do 173. člena ter drugega odstavka 174. člena, drugega odstavka 175. člena in drugega odstavka 176. člena KZ-1 ni več dovoljen, če je od storitve kaznivega dejanja potekel čas, ki je enak trikratniku roka, ki ga za zastaranje kazenskega pregona določa prvi odstavek 90. člena KZ-1.
V skladu z veljavno ureditvijo je torej rok za zastaranje kazenskega pregona za storilce kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb šestdeset oziroma devetdeset let – odvisno od oblike in teže kaznivega dejanja, teči pa začne od polnoletnosti oškodovanca oziroma žrtve dalje.