5. 7. 2022
Odziv Ministrstva za finance
Po Zakonu o dohodnini (v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, ne glede na obliko, v kateri je dohodek izplačan oziroma prejet, z izjemo tistih dohodkov, ki se ne štejejo za dohodke po ZDoh-2 in dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine. Letni dodatek se, tako kot regres za letni dopust, šteje za dohodek iz zaposlitve oziroma za dohodek iz delovnega razmerja.
Regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom (tj. Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1)), ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, se od leta 2019 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Osnovni namen razbremenitve regresa za letni dopust je bil v tem, da se zaradi neugodne ekonomske strukture davkov in prispevkov razbremeni davčna obremenitev dela, saj neugodna davčna obremenitev dela vpliva na konkurenčnost države. Ugodnejša davčna obravnava regresa za letni dopust zagotavlja, da so razbremenitve dejansko deležni le zavezanci v delovnem razmerju, ki prejemajo dohodke iz dela (aktivne dohodke). Le ti so tisti, ki so v skladu z delovnopravno zakonodajo upravičeni do navedenega dohodka, medtem ko zavezanci, ki ne dosegajo dohodkov iz delovnega razmerja, take pravice nimajo in posledično niso deležni te razbremenitve. S tem se je omogočilo delodajalcem nagrajevanje delavcev na davčno ugodnejši način, saj je davčno ugodneje obravnavan regres za letni dopust do višine povprečne mesečne plače, medtem ko je zakonska obveznost delodajalca po izplačilu regresa za letni dopust v višini minimalne plače.
Letni dodatek (ti. regres za upokojence) je pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj se le-ta določa v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in pripada uživalcem pokojnin po tem zakonu. Sistem obdavčitve dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na sistemu, po katerem prispevki za socialno varnost, ki bremenijo delojemalca in ki se plačujejo od dohodkov iz delovnega razmerja, zmanjšujejo davčno osnovo za dohodnino, prispevki za socialno varnost, ki bremenijo delodajalca, pa se ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca. Zato se dohodki, ki so izplačani na podlagi vplačil v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdavčijo le ob njihovem izplačilu. Vsak zavezanec rezident, ki prejema dohodke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z letnim dodatkom, pa je upravičen do osebne olajšave v obliki zmanjšanja dohodnine v višini 13,5 % odmerjene pokojnine (ti. davčni kredit), ki je uvedena zaradi neto principa izračunavanja pokojnin in se nanaša tudi na letni dodatek.
Ob tem je treba poudariti še, da se je na podlagi novele ZDoh-2Z, ki se je začela uporabljati s 1. 1. 2022, med drugim, povišala splošna olajšava ter uvedla ti. »seniorska olajšava«, po kateri se rezidentu po dopolnjenem 70. letu starosti prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.500 evrov letno, kar za zavezance predstavlja dodatno davčno razbremenitev prejetih dohodkov.
Znesek neobdavčene mesečne pokojnine ob veljavni lestvici za primer upokojenca, ki prejema pokojnino in uveljavlja samo splošno olajšavo, ter nima drugih dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, znaša trenutno 1.363 evrov. Če pa je tak upokojenec že dopolnil 70 let in je upravičen do seniorske olajšave, pa znaša znesek neobdavčene mesečne pokojnine 1.623 evrov. Pri tem se ne sme zanemariti dejstva, da je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije povprečna starostna pokojnina za leto 2021 znašala 728 evrov, medtem ko je v mesecu aprilu 2022 več kot 88 odstotkov prejemnikov starostne pokojnine prejemalo starostno pokojnino do višine 1.300 evrov (do višine 1.600 evrov pa več kot 94 odstotkov). Vsi ti prejemniki starostne pokojnine ne plačajo nič dohodnine, če istočasno ne dosegajo drugih dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo od katere se odmeri dohodnina.
Ministrstvo za finance glede na navedeno meni, da je veljavna davčna obravnava regresa za letni dopust, do katerega so upravičeni delavci v delovnem razmerju na podlagi ZDR-1 ter letnega dodatka, do katerega so upravičeni uživalci pokojnin na podlagi ZPIZ-2, ustrezna, zato je ni potrebno spreminjati. Pri pripravi sprememb ali dopolnitev zakonodaje s svojega delovnega področja, upoštevaje vsakokratni pravni okvir, cilje in namene davčne politike ter javnofinančno stanje, pa bo Ministrstvo za finance proučilo tudi predloge zavezancev oziroma zainteresirane javnosti.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Letni dodatek je specifična pravica iz obveznega zavarovanja, kakršne tuji sistemi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v takšni obliki ne poznajo. V slovenskem sistemu jo prvič zasledimo v letu 1966, namenjena pa je bila spodbujanju rekreacije uživalcev starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin. S temi sredstvi se je namreč nadomestilo pravico do znižane voznine za potovanje na letni dopust, do katere so bili tedaj upravičeni zaposleni in uživalci pokojnin. Sedanji naziv te pravice se je z leti spreminjal, beseda »rekreacija« pa se je ohranila vse do leta 2005, ko je bila z ZPIZ-1F pravica prvič zakonsko urejena in je dobila sedanje ime.
Vsebinsko gledano letni dodatek ni samostojna pravica med pravicami, določenimi z ZPIZ-2. Pridobitev te pravice in dejansko izplačilo letnega dodatka sovpadata s predhodno pridobitvijo določenih pravic in na njihovi podlagi pridobljenih prejemkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre za pravico do pokojnine ali do zakonsko določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, katerih priznanje in izplačilo upravičencem sočasno zagotavljata tudi pravico do letnega dodatka.
Skladno z določbo 95. člena ZPIZ-2 se letni dodatek izplača v dveh višinah v odvisnosti od višine pokojnine, ki jo posameznik prejema. Razreda sta vezana na odstotek najnižje pokojninske osnove. Določeno je, da višji znesek letnega dodatka prejmejo uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska 55,63 % najnižje pokojninske osnove. Nižji znesek pa prejmejo uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek 55,63 % najnižje pokojninske osnove, uživalci delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena ZPIZ-2.
Do nižjega zneska so upravičeni tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), uživalci delne invalidske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1 in po ZPIZ-2 ter uživalci delnega nadomestila po tem zakonu, pri čemer se jim letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-2 določa, da se znesek letnega dodatka določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna. Člen, ne glede na sistemske predpise, določa nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka ter nove višine letnega dodatka, ki je že nekaj let določen v petih različnih višinah v odvisnosti od višine pokojnine, ki jo upokojenec prejema.
Letni dodatek za upokojence se torej ne glede na določbe sistemskega zakona (ZPIZ-2) izplačuje v petih razredih. Z razdelitvijo na pet razredov se v večji meri upošteva solidarnostna nota in socialni položaj prejemnikov pokojnin, pri čemer pa je razkorak med posameznimi razredi manjši kot bi bil v primeru, da bi se letni dodatek izplačal v skladu s sistemskim zakonom, ki predvideva dve višini letnega dodatka. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si ves čas prizadeva, da se zneski višine za izplačilo letnega dodatka po posameznih letih ne zmanjšujejo v primerjavi s preteklim letom. Vsakokratni na novo določeni razredi so določeni na način, da se le-ti prilagodijo izvedenim in predvidenim uskladitvam pokojnin, zaradi česar upokojenci zaradi uskladitve pokojnin ne padejo v drug, višji razred, kar bi posledično pomenilo, da bi bili upravičeni do nižjega letnega dodatka zaradi uskladitve pokojnine.