ZNP ZPIZVZ/98

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) je v reševanje prejelo predlog s spletnega portala Predlagam.vladi.si, v katerem avtor predlaga razveljavitev Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev ter razveljavitev vseh odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, izdanih na tej pravni podlagi. Pobudnik meni, da navedeni predpis ni v skladu z drugimi predpisi, med njimi npr. Zakon o službi v oboroženih silah (predpis iz časa SFRJ).  

MDDSZ v nadaljevanju z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja podaja pojasnilo in stališče v zvezi z omenjenim zakonom, katerega razveljavitev je predlagana v pobudi.

Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je leta 1998 sprejela Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št 12/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 28/09, 61/10 – ZSVarPre; v nadaljevanju ZPIZVZ), ki v 1. členu določa, da se s tem zakonom urejajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih državljani RS in drugi upravičenci pridobili oziroma so izpolnili pogoje za njihovo pridobitev na podlagi zavarovanja po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev in usklajevanje oziroma prevedbo teh pravic.

Z ZPIZVZ so se tako prvič v samostojni državi vzpostavile pravne podlage za priznanje pravic bivših vojaških zavarovancev, ki v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso bili vključeni, temveč so se tako prispevki kot tudi pravice zbirali in financirali iz posebnega sklada s sedežem v Beogradu oziroma so bili do 1. 1. 1973 vsi vojaški zavarovanci, torej tudi tisti, ki so opravljali službo na območju RS, vključeni v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v tej republiki. Do uveljavitve tega zakona torej ni bilo zakonske podlage, da bi RS lahko priznavala pravice na podlagi predhodne vključitve v drug sistem. Ne glede na to, se je RS odločila, da bo prevzela obveznosti tega sklada do nekaterih njegovih upravičencev, čeprav dejansko v RS prispevki niso bili nikoli plačani. RS je obveznosti uredila še preden je bil sprejet Sporazum o nasledstvu, saj je ugotovila, da gre za pomembno problematiko, k rešitvi katere se je nenazadnje zavezala tudi z Ustavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS.

Tako 2. člen ZPIZVZ kot upravičence do pokojnine oziroma drugih prejemkov opredeljuje:

• državljane RS s stalnim prebivališčem v RS, ki so do vključno 25. junija 1991 uveljavili pravico do pokojnine ali do drugih dajatev po vojaških predpisih,
• osebe, ki niso vložile prošnje za pridobitev državljanstva RS oziroma postopek za pridobitev državljanstva RS ni bil ugodno končan (tujci), z dovoljenjem za stalno prebivanje oziroma s stalnim prebivališčem v RS nepretrgoma od vključno 25. junija 1991 dalje, če so do vključno 25. junija 1991 uveljavile pravico do pokojnine ali do drugih dajatev po vojaških predpisih, pod pogojem, da jih ne morejo pridobiti po predpisih držav, katerih državljani so,
• aktivne vojaške osebe v nekdanji JLA, ki so pristopile k Teritorialni obrambi RS in so do vključno 1. februarja 1992 izpolnile pogoje za priznanje pravice do pokojnine po vojaških predpisih,
• državljane RS s stalnim prebivališčem v RS, ki so bili po 25. juniju 1991 v aktivni vojaški službi v JLA, pod pogojem, da jim je do 18. julija 1991 prenehala aktivna služba v JLA ali so bili po 18. juliju 1991 do prenehanja aktivne vojaške službe ves čas v suspenzu, v zaporu, v bolniškem staležu, na razpolago ali jim je z odredbo pristojnega organa prenehala aktivna vojaška služba zaradi upokojitve, oziroma so ostali v službi v JLA s soglasjem organov RS, pristojnih za zadeve obrambe in so do 18. oktobra 1991 zahtevali upokojitev in izpolnili pogoje za priznanje pravice do starostne, predčasne ali družinske pokojnine po vojaških predpisih ali so do 18. oktobra 1991 vložili zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, na podlagi katerega je bila pri njih z odločbo pristojnega vojaškega organa ugotovljena nesposobnost za vojaško službo, oziroma je bila na podlagi izvida, ocene in mnenja invalidske komisije ugotovljena invalidnost I. kategorije po splošnih predpisih.  

Pravice po ZPIZVZ pod zgoraj zapisanimi pogoji lahko pridobi tudi državljan RS s stalnim prebivališčem v državi, v kateri na podlagi njenih predpisov ali meddržavnih sporazumov ne more pridobiti oziroma uživati pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi obdobij, prebitih v pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev.

Pravice, ki gredo upravičencem po ZPIZVZ pa so naslednje: pravica do starostne, predčasne, invalidske, družinske in delne pokojnine, pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, pravica do invalidnine za telesno okvaro, pravica do odpravnine ali oskrbnine, pravica do letnega dodatka za upokojence, pravica do varstvenega dodatka in pravica do  upoštevanja časa, prebitega v aktivni vojaški službi v bivši JLA, v zavarovalno dobo za pridobitev pravic po splošnih predpisih.
Pravica do družinske pokojnine in pravica do letnega dodatka sta po splošnih predpisih po smrti upravičenca nadalje zagotovljeni njegovim družinskim članom.

Ker pri t. i. bivših vojaških zavarovancih ni šlo za zavarovanje pri izvajalcu zavarovanja v RS (to je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije; v nadaljevanju ZPIZ), slednji ni razpolagal s podatki o plačah in drugih elementih za izračun pokojnin po vojaških predpisih. ZPIZVZ je, glede na različne situacije, ki so se pojavljale, predpisal različne načine odmere pravice. Tako je predpisal zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih (6. člen ZPIZVZ) in na drugi strani določil odmero pokojnin za tiste upravičence, ki še niso imeli odločb izdanih po vojaških predpisih oziroma je v nekaterih primerih določil možnost upokojevanja po splošnih predpisih, pri čemer je predpisal pavšalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero pokojnine po splošnih predpisih (7. člen ZPIZVZ). Odmera pravic, ki so bile posameznikom v skladu s tem zakonom lahko priznane, se je opravila v odvisnosti od podlage, na kateri je bila posamezniku pravica priznana (ali je šlo za upravičenca ali za zavarovanca, ali je bila upravičencu že izdana odločba po vojaških predpisih ali ne, itd.). Tistim upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, so se priznale pravica do pokojnine ter do odpravnine in oskrbnine v znesku, kot jim je šel po takratnih vojaških predpisih za september 1991. Pravice do invalidnine in do dodatka za pomoč in postrežbo so se priznale v zneskih, kot so bile določene po splošnih predpisih za september 1991. Upravičencem, ki jim nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril vojaške pokojnine, pa se pokojnina po ZPIZVZ določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na njegov čin ali razred, ki ga je imel neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Ob tem je ZPIZVZ za posamezne določene pridobljene vojaške čine in ostale vojaške uslužbence glede na položaj določil pavšalne zneske pokojninskih osnov (določil je devetindvajset različnih osnov), pri tem pa se tako določene osnove upoštevajo tudi pri določitvi plač za čas, prebit v aktivni vojaški službi v bivši JLA, ki se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove za zavarovance, ki uveljavijo pravico do pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na to, ali zavarovanec predloži potrdilo o dejansko izplačanih plačah.

Glede na navedeno MDDSZ meni, da je veljavna ureditev v ZPIZVZ upoštevala najširše dejanske okoliščine v obdobju sprejemanja zakona in njegovih kasnejših novel in je na ustrezen način zaobjela tako vse upravičence glede na osebni status posameznika kot tudi glede na takratno ureditev vojaške službe in položajev, pri tem pa sledila v največji možni meri tudi načelu pokojninskega in invalidskega zavarovanja enako delo - enaka pokojnina. Dodajamo še, da Ustavno sodišče RS  v delu, ki se nanaša na prevedbo vrednotenja oziroma določitve pavšalnih zneskov pokojninskih osnov glede na čin ali razred po vojaških predpisih, to je v 7. členu ZPIZVZ, zaradi katerega pobudnik predlaga razveljavitev celotnega zakona, (še) ni ugotovilo neskladnosti z Ustavo RS, kar je sicer lahko eden od razlogov za razveljavitev zakona. Glede na navedeno MDDSZ povzema, da navedenemu predlogu ne gre slediti.

Dodatno še pojasnjujemo, da se pokojnine, priznane po ZPIZVZ, usklajujejo v enakih rokih in višini kot pokojnine po splošnih predpisih. Po podatkih ZPIZ so mesečna povprečja posameznih vrst teh pokojnin v letu 2021 v bruto zneskih znašala, kot sledi: povprečje starostnih pokojnin 1.243,94 evra, invalidskih pokojnin 1.069,40 evra, družinskih oziroma vdovskih pokojnin pa 902,49 evra. V primerjavi z aktualnimi povprečnimi pokojninami po splošnih predpisih so torej pokojnine po ZPIZVZ v povprečju dosti višje. V letu 2020 je bilo upravičencev do pokojnin in drugih prejemkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter do povračil prispevkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZVZ 2.328, upravičencev do dela pokojnine za upoštevanje obdobja aktivne vojaške službe v nekdanji JLA pa je bilo 2.085. Nazadnje pa je smiselno dodati še, da bi ob morebitnem upoštevanju pobude po razveljavitvi zakona in vseh na njegovi podlagi izdanih odločb o pravici do pokojnine prišlo do prenehanja pravic navedenim uživalcem, zaradi česar bi slednji ostali brez dohodka v kolikor istočasno ne bi sprejeli novega predpisa, ki bi jim zagotovil sicer drugačna upravičenja. Ob tem se postavlja še vprašanje, ali bi zaradi razveljavitve zakona (in posledično pravnomočnih odločb) uživalci (tudi tisti, ki so že umrli oziroma njihovi dediči) prejeta denarna sredstva morali vrniti.